Avtorji Objave od Mojca Vozel

Mojca Vozel

Mojca Vozel

https://www.prvinskahrana.si/

avtorica knjige Želim dojiti, svetovalka za dojenje in prehrano na spletni strani www.prvinskahrana.si

Razvoj imunskega sistema otroka do 1. leta

Mojca Vozel
-
0
Razvoj imunskega sistema otroka do 1. leta

Poskrbite za uravnoteženo prehrano dojenčka in vas samih, saj se med 60 in 80 % imunskega sistema nahaja v črevesju. Otrokov imunski sistem se začne razvijati že v nosečnosti, razvoj pa traja do približno šestega ali sedmega leta.

Pomen zdrave črevesne flore v nosečnosti

V nosečnosti je otrok v celoti odvisen od matere, od hrane, ki jo vnaša v telo, kako dobra je njena črevesna flora, kako umirjeno nosečnost preživlja in ali se dovolj giblje. Preko srčno-žilnega sistema prehajajo celice matere na nerojenega otroka in gradijo njegovo telo. Preko posteljice prejema materine imunoglobuline, ki ga zaščitijo pred okužbami v prvih mesecih življenja. Po porodu začnejo ti počasi izginjati iz otrokovega telesa in takrat začne otrok sam proizvajati svoje lastne imunoglobuline. Toda ključno je, da se na materino imunsko pomoč zelo zanaša prav vso dobo dojenja, ne glede na to, kako dolgo dojenje traja.

6 nasvetov v nosečnosti:

  • gibajte in sprehajajte se v naravi,
  • redno zračite stanovanje,
  • vnašajte naravno pridelano, zdravo hrano, z veliko sadja in zelenjave,
  • jejte zadostne količine naravnih vitaminov in mineralov, ki so prisotni v sadju in zelenjavi, pa tudi v nepredelanih maščobah in drugi naravni hrani,
  • ne pretiravajte z vitaminskimi prehranskimi dopolnili, saj lahko izolirane snovi sprožijo slabo počutje in neravnovesja,
  • pripravljajte se na dojenje, čim več preberite in poskrbite za pozitivne misli.

Razcvet črevesne mikroflore otroka

Ob poplavi številnih probiotičnih dopolnil, matere pogosto mislijo, da materino mleko nima probiotikov, ali vsaj ne toliko kot dopolnila. A v resnici jih aktivira bistveno več in bioaktivno gradi dojenčkovo floro veliko bolje kot vsako dopolnilo. Ob in po bolezni je probiotični in imunski ključ zato vedno ta, da okrepimo dojenje, če je le možno.

Imunski sistem ob rojstvu je odvisen od protiteles v materini posteljic in še ne deluje samostojno. Pri naravnem porodu (po vaginalni poti) novorojenec prejme floro matere, ko se porodi skozi porodni kanal, prav tako se ob stiku poseli tudi s floro očeta, zato je toliko bolj pomembno, da oba starša živita zdravo življenje. Takoj po porodu je ključnega pomena prva tekočina, mlezivo ali kolostrum. Najboljši možen način za gradnjo uravnotežene črevesne flore je dojenje, zato dojite če je le mogoče in kolikor časa obema ustreza).

Vas zanima še: Razvoj imunskega sistema otoka med 1. in 6. letom starosti >>

Začetki uvajanja hrane in probiotične hrane

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki koristijo gostiteljevemu organizmu, saj izboljšujejo delovanje avtohtone mikrobiote prebavnega trakta. Najpogostejši so iz rodov Lactobacillus in Bifidobacterium.

V drugi polovici prvega leta običajno lahko pričnemo z uvajanjem hrane, s tem pa tudi probiotične naravne hrane v manjši količini. Mojca Vozel, svetovalka za dojenje in prehrano, meni, da se večina otrok lahko dobro poseli s probiotično floro že prek načina prehrane, brez prehranskih dopolnil. Le starši morajo vedeti, kako. Dodaja, da lahko že z eno samo žličko posejemo dobro floro. To je lahko fermentrana naravna hrana, recimo žlička kefirja v sadno kašo, žlička blagega domačega jabolčnega kisa v juho, žlička domačega kislega mleka ali jogurta v katerokoli primerno jed. Poleg dojenja dojenčku dodatno »sejete črevesno floro« z dovolj domače in kakovostne neindustrijske hrane. Probiotiki se bodo lahko namnožili in dojenček bo bolj zdrav. Z manj kakovostno ali procesirano industrijsko otroško hrano, koristni mikrobi odmirajo, kar bo lahko privedlo do slabšega imunskega sistema otroka, posledično lahko otrok hitreje zboli. Alergije in različne intolerance se običajno začnejo v črevesju, kjer jih moramo tudi zdraviti.

V telo dojenčka zato vnašajte pravo nepredelano hrano, ki jo pripravite doma, da jo bodo mikrobi razgrajevali. Črevesna stena bo bolj čvrsta, črevesne resice bolj številne in sluznice bolj zdrave, zaradi tega se bo otrok lahko bolje razvijal, manjša bo verjetnost alergij, več bo možnosti, da ima otrok bolj zdravo kožo, kosti in zobe.

Blag kefir v zelo majhni količini (žlička ali dve na dan), žlička jabolčnega kisa ali zelnice v juho ali omako, to je primerna hrana tudi za starejšega dojenčka, pravi Mojca Vozel, še blažje je navadno kislo mleko.

Uravnotežena prehrana mame in očeta

V poporodnem obdobju morata tudi starša skrbeti za zdravo prehrano, da bosta polna energije in se osredotočala na prve mesece z dojenčkom. Po mnenju naturopatov boste imeli zdrav imunski sistem, kadar povežete uravnotežen jedilnik s probiotično integacijo in mineralnim ravnovesjem.

Naturopati pa odraslim svetujejo tudi probiotično integracijo. Gre za postopek vnosa  probiotičnih bakterij, z namenom odstranitve gliv iz telesa in vzpostavitve trajnih kolonij v telesu. Vnašate določeno količino dobrih bakterij, in sicer med 1–3 milijardami. Pri nakupu bodite pozorni na klinično testirane seve, ki so označeni na embalaži (npr. Lactobacillus acidophilus DDS-1, Bifidobacterium bifidum NCIMB 30153, Lactobacillus rhamnosus GG; če na izdelku piše samo Lactobacillus acidophilus berz oznake seva, potem ta izdelek ni primeren) (vir: Zazdravje.net). Smiselno je narediti neprekinjeno integracijo 2-krat letno po 2 meseca, da bodo ubili patogeno kandido v telesu in druge slabe bakterije kot so Streptotkoke, Escherichia Coli, Helicobakter Pylori idr. vaše črevesje pa bo vzdrževalo zdravje za celotno telo.

 

Viri: www.uvhvvr.gov.si, www.prvinskahrana.si, www.nutris.org, www.saeka.si/probiotiki, www.zazdravje.net.

Razvoj imunskega sistema otroka od 1. do 6. leta

Mojca Vozel
-
0
Razvoj imunskega sistema otroka od 1. do 6. leta

Mati z dojenjem podpira otroka tudi s svojim imunskim sistemom, zato je pomembno, da sama ohranja zdrav imunski sistem. Po prvem letu mleko ni »samo še voda«, kot lahko pogosto slišimo. Mleko je zelo bogato z vsem, kar hrani zdravo črevesno floro. Otrokov imunski sistem se razvija vse do šole.

Podpora imunskega sistema

Po prvem letu otrok dobi iz meseca v mesec vse manjšo količino mleka, zato morate starši imunski sistem podpirati tudi drugače: s kvalitetno domačo hrano, dovolj spanja, čisto vodo, ravno prav aktivnosti in tudi umirjenim načinom življenja.

Otroka morate poleg tega tudi varovati pred strupenimi snovmi, kolikor le lahko. Več strupov kot pride v telo otroka, bolj je verjetno, da bodo probiotični mikrobi utrpeli škodo. Flora bo poškodovana, prav tako so lahko prizadete črevesne resice, črevesna stena in sluznica. To boste lahko morda opazili, poleg tega da otrok več zboleva, tudi s poslabšanjem kože. Koža se namreč vključi v čiščenje telesa, ko črevesje več ne zmore (je preobremenjeno ali pa poškodovano). V tem primeru je treba dati telesu takšno hrano, da bo laže obnovilo črevesje. Obnova je včasih hitra, drugič pa dolgotrajna in je ni mogoče izvesti samo s prehranskimi dopolnili. Dopolnila lahko problem le pogasijo, izgradnja in popravljanje škode v črevesju pa se naredi s kakovostno naravno hrano, običajno v nekaj mesecih, v težjih primerih pa letu do dveh.

Preberite še zdrava prehrana malčka >>

Ohranjanje črevesne mikroflore s probiotiki

Probiotiki so bakterije, naravno prisotne v črevesju, ki pomagajo pri prebavi hrane, ki jo vnašamo v telo. Če vnašamo napačno hrano, npr. veliko sladkorja, imamo slabo črevesno floro in posledično slabši imunski sistem. Nekateri probiotiki so topne prehranske vlaknine, ki jih najdemo največ v cikoriji, radiču, artičokah, beluših. Odlično hranilo za črevesno floro je tudi ne segret domači med.

Živila, ki ugodno vplivajo na prebavo ter vzdržujejo zdravo črevesno mikrofloro, vsebujejo najmanj 109 CFU (Colony Forming Unit), kar pomeni več od milijarde enot, ki tvorijo kolonije. Na živilih in prehranskih dodatkih besede probiotik ne boste zasledili, je odločila Evropska komisija (Uredbo EC 1924/2006), ker zavaja potrošnike kot zdravstvena trditev. Vrsto bakterije pa boste našli med sestavinami.  Vir. Smernice uporabe zdravstvenih trditev na živilih (Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in sveta).

Po mnenju naturopatov boste imeli zdrav imunski sistem kadar povežete uravnotežen jedilnik s probiotično integacijo in mineralnim ravnovesjem. Probiotična integracija odstrani glive iz telesa in ponovno vzpostavi zdrave kolonije v telesu. Pri nakupu bodite pozorni na klinično testirane seve, ki so označeni na embalaži (npr. Lactobacillus acidophilus DDS-1, Bifidobacterium bifidum NCIMB 30153, Lactobacillus rhamnosus GG; če na izdelku piše samo Lactobacillus acidophilus berz oznake seva, potem ta izdelek ni primeren). Smiselno je narediti neprekinjeno integracijo 2-krat letno po 2 meseca, ko vnašate med 1-3 milijardami dobrih bakterij, da bodo ubile patogeno kandido v telesu in druge slabe bakterije kot so Streptotkoke, Escherichia Coli, Helicobakter Pylori idr.

Mojca Vozel, svetovalka za dojenje in prehrano, meni, da hrana ustvari boljšo in stabilnejšo floro kot dopolnila in da so kure z dopolnili potrebne le izjemoma, kadar težav res ni mogoče odpraviti s prehrano. Če veste kako, lahko s prehrano črevesno floro bistveno spremenite že v 5-6 tednih.

2 priporočili za pripravo hrane

  1. Jejte čim več doma pripravljene hrane, brez industrijsko pripravljenih živil in osiromašenih trgovinskih kašic, predvsem brez sladkorja, rafiniranih olj, bele moke, sterilne hrane in konzerv. Običajno je dovolj, da v 80 % časa jeste na ta način, okoli prvega leta dojenčka pa se poskušate približati 95 %, ker je majhen otrok še bolj občutljiv.
  2. Proti prvemu letu starosti in kasneje otroku vsak dan vključujte malce naravne fermentirane hrane, npr. domač (nepasteriziran) jabolčni kis, kislo mleko, kefir, sirotka, kislo zelje ali samo zelnica (voda, v kateri se zelje kisa), repa (ali repnica), polnozrnati kisli kruh (iz droži), maslo iz kislega mleka, surovi siri Blag kefir v zelo majhni količini (žlička ali dve na dan) je primeren za starejšega dojenčka, še blažje je navadno kislo mleko. Tudi (ne segret) med hrani probiotično floro, čeprav ni fermentiran.

Recept za domači kefir

Za pripravo potrebujete za manjši oreh kefirjeve gobice, ki jo daste v kozarec in zalijete z 2 dcl mleka. Naj bo na sobni temperaturi od 2-3 dni. Če bo fermentiral dlje, bo bolj kiselkast, zato ga pustite toliko časa kolikor vam najbolj ustreza po okusu. Nastal bo hitreje, če ga zalijte s toplim mlekom (do 37 oC). Kozarec pokrijte s krpo, da bodo mikrobi imeli vstop in da bodo lahko izhajali plini, ki nastajajo s fermentacijo. Če ga boste nepredušno zaprli bo kefir peneč in bo bolj »bodel« v ustih. Predno ga uporabite ga precedite v kozarec. Ostale gobice pa prelijemo z novim mlekom in kefir pripravimo za naslednji dan. Pripravljen kefir lahko stoji nekaj dni. Za malčke lahko skisate surovo mleko doma tudi povsem brez kefirjeve gobice. Dobili boste bogato probiotično živilo, domače kislo mleko.

 

Viri: www.uvhvvr.gov.si, www.prvinskahrana.si, www.nutris.org, www.saeka.si/probiotiki, www.zazdravje.net.

 

Otrokove potrebe po spanju

Mojca Vozel
-
0
Otrokove potrebe po spanju

Narava je poskrbela, da dojenčki veliko dremajo. S tem je zavarovala njihovo dihanje. Kadar spanec ni globok, dojenček bolje zaznava dražljaje iz okolja, to pa stimulira njegove telesne funkcije, predvsem dihanje. Dojenčki, ki se iz dremeža večkrat zbudijo, pogosteje sesajo materino mleko in običajno bolje napredujejo. Za odrasle je najboljši čim manj moten spanec, za dojenčke pa velja prav nasprotno. Zdrav, donošen in aktiven novorojenček morda globoko spi 2-krat ali 3-krat v 24 urah, preostali čas pa le drema. Ko trdno zaspi, ga boste najbrž lahko odložili v zanj pripravljen prostor za samostojno spanje (posteljico, zibelko, košek, ležalnik, voziček). Kadar bo dremal, pa bo verjetno potreboval varno naročje. Starši, ki o tem ne dobijo informacij, so zaskrbljeni in v stresu. Matere ta stres tudi zelo fizično utruja.

Nekatera najpogostejša vprašanja o spanju dojenčka

  • Kako lahko novorojenček hitreje zaspi

Ker potrebo po spanju zadovoljuje že v varnem naročju matere ali druge ljubeče osebe, prav v telesnem stiku (ne glede na način hranjenja) običajno najlaže zaspi. V naročju mu je prijetno, počuti se ljubljenega, ima dostop do mleka in varnega objema. Mnogi starši seveda želijo, da bi se dojenček čim prej privadil svoje posteljice, toda do tega pridemo postopoma. Posteljica je novorojenčku sprva tuje okolje. Tam je sam, ne sliši bitja srca, zvokov črevesja in šumenja žil, ki jih je poslušal v maternici, kar ga hitro vznemiri in prestraši. Sčasoma se dojenčki privadijo tudi na spanje zunaj telesnega stika – nekateri prej, drugi kasneje.

  • Mamica in spanje

Novorojenčki ritma ne morejo prilagoditi odraslim. Nič ni torej narobe, če dojenček večino časa ne more spati sam. To ne pomeni, da ste slabi starši. Skrb za novorojenčka je intenziven poporodni čas. Zato mati potrebuje veliko pomoči pri vseh gospodinjskih opravilih in to vse prvo leto. Mnoge matere se najbolj spočijejo tako, da čez dan večkrat dremajo ali spijo skupaj s svojim dojenčkom, ponoči pa tako, da ga vzamejo k sebi, če je to le mogoče in če se upoštevajo pravila varnega skupnega spanja.

  • Kaj če otrok neprestano joka

Najprej se moramo prepričati, kako polni pleničke in ali dovolj dobro napreduje. Če je vse v redu, se vprašamo, ali se laže umiri v varnem telesnem stiku, ob nadaljnjem dojenju, stabilnem rahlem zibanju, ko je prižet ob materino telo. Če neutolažljivo joka, moramo preveriti morebitne zdravstvene vzroke. Občutljivi dojenčki in dojenčki v težavah pogosto zavračajo vsakršno spanje zunaj telesnega stika. To velja predvsem za dojenčke s kolikami in alergijami, bolne dojenčke in novorojenčke po težkem porodu.

Načini za uspavanje otroka

Marsikaj lahko storimo, da bi bili prvi tedni ob napornem ritmu dojenčka lažji.

  1. Prepoznajte globok spanec. Pozorno spremljajte, kdaj ima dojenček obdobja dremanja, saj se tedaj zdrzne že ob manjšem premiku. Ko trdno zaspi, je telo sproščeno in mlahavo, dihanje pa mirno in globoko. Tedaj ga boste verjetno lahko nežno odložili, ne da bi čutil.
  2. Podojite dojenčka na večjem ležišču. Med podojem ga pokrijte, podprite mu trebušček in hrbet, kot da se še dotika vašega telesa. Počakajte, da zaspi in izpusti bradavico (ali mu jo nežno izmaknite). Nato se previdno odmaknite in ga varno zagradite.
  3. Dremajte skupaj z dojenčkom. V tandemu lezite na hrbet, dobro si podprite glavo in ramena. Dojenček naj bo stabilen na vašem trebuhu. Primerno ga pokrijte vsaj do hrbta in odejo zadelajte podse, ob boka pa si položite blazine, da ne more nikamor zdrsniti. Morda bosta lahko zadremala. To je dragocena rešitev za utrujene matere.
  4. Uspavanega dojenčka prevzame odrasel član družine. Včasih dojenček spusti dojko in lepo drema v naročju, če bi ga odložili, pa bi se takoj prebudil. Je na voljo oče, babica ali drug odrasel član družine? Verjetno se bo tudi v njihovem naročju počutil varnega kot pri materi.
  5. Dojenček naj spi v materini neposredni bližini. Dojenčki bolje spijo v bližini odraslih, posebej če zaznavajo materino prisotnost. Tihe in oddaljene sobe so jim tuje, saj je bilo v maternici zaradi bitja srca, zvokov črevesja in šumenja žil precej hrupno. Ne vztrajajte, da spi v posteljici, če mu tam ni prijetno. Preizkusite razna (varna) ležišča. Govorjenje ali nežna glasba dojenčkov praviloma ne motijo.
  6. Uspavanje v vozičku in avtu. Nekateri starši tudi doma uspavajo dojenčka z ritmičnim tresenjem v vozičku, drugi pa ugotovijo, da to deluje le zunaj, ob zvokih narave. Nekateri pravijo, da dojenček zaspi ob vožnji z avtomobilom. Morda dojenček ne bo maral ne vozička niti vožnje z avtomobilom, to ni neobičajno.
  7. Uspavanje z glasnim šumom. Če dojenčka nežno zibate in mu šušljate, mu bo morda prijetno. Glasen ššššššš oponaša šumenje materinega ožilja. Nekateri starši so dojenčka umirili ob poslušanju šuma sesalnika za prah ali sušilnika za lase.

Napake pri uspavanju

Nekateri starši otroke »učijo spati« in jim po navodilih privzgajajo »red in urnik«, da ne bi postali razvajeni, toda telesni stik, ki si ga večina dojenčkov in malčkov zelo želi in ga tudi zares potrebuje, je biološka potreba, ne razvajenost.

Otrok mora za samostojno spanje postati razvojno zrel, enako kot za hojo, govor, samostojno hranjenje in druge razvojne mejnike. Večina majhnih otrok povsem samostojno spanje osvoji nekako v starosti 3.–4. leta, nekateri že prej, nekateri morda malce kasneje. Antropološke raziskave kažejo, da v mnogih kulturah matere (pa tudi babice ali drugi člani družine) spijo s svojimi dojenčki in malčki 3–4 leta.

© BabyBook.si - Mogenas d.o.o. | Made by IN Pisarna