Authors Posts by Mojca Sterle

Mojca Sterle

Mojca Sterle

dipl. delovna terapevtka, terapevtka Razvojno Nevrološke Obravnave, terapevtka Senzorne integracije

Senzorna integracija v vsakdanjih dejavnostih malčka

Senzorna integracija je proces v možganih, s katerim preko čutil sprejemamo informacije iz okolja in lastnega telesa, jih organiziramo ter jih uporabimo za sodelovanje v vseh vsakodnevnih dejavnostih. Posebnost so informacije, ki jih sprejemamo iz telesa v kombinaciji z, vsem že poznanimi, informacijami iz okolja (vid, sluh, vonj, okus in dotik). Iz čutila za ravnotežje v notranjem ušesu nas vestibularni organ informira o smeri gibanja ter nam omogoča ohranjanje ravnotežja. S številnimi receptorji v mišicah, kitah in sklepih – t. i. proprioceptorji zaznavamo položaj posameznih delov našega telesa. Te informacije nam pomagajo pri razvijanju telesne sheme in vzpostavljanju dobre drže ter koordinaciji gibov različnih delov telesa. Interoceptorji nas informirajo o stanju organov; o lakoti, žeji, ipd.

Optimalno delovanje in tesno medsebojno povezovanje vseh senzornih sistemov omogoča razviti ustrezno prilagajanje in usklajeno delovanje ter načrtovanje gibov telesa.

Predpogoj za osvajanje motoričnih veščin in kognitivnih sposobnosti 

Uspešen razvoj senzornih sistemov omogoča različne senzorne izkušnje in je osnova za osvajanje motoričnih veščin ter razvoj kognitivnih (spoznavnih) sposobnosti, za kar je potrebna sposobnost uporabe čutil za pridobivanje podatkov iz okolja in razumevanje le-teh. Na podlagi preteklih izkušenj prepoznamo različne dražljaje (teksturo in obliko predmeta, obraz znane osebe) in se učimo.

Vedenja, ki lahko kažejo na težave senzorne integracije:

  • Otrok ne mara kopanja, umivanja, brisanja, striženja las in nohtov.
  • Otrok si zakriva oči pri močni svetlobi, soncu.
  • Otroka motijo listki na ovratniku oblačil.
  • Slabše zazna dotik, bolečino, pogosto se drugih dotika premočno ali preveč nežno.
  • Ne mara žgečkanja.
  • Ne mara biti bos, zato ima vedno nogavice, čevlje.
  • Težko sprejme nova oblačila.
  • Otrok je pri jedi izbirčen, ne mara poizkušati novih jedi, trde/mehke konsistence.
  • Motijo ga različni vonji oseb, jedi, ali vonji iz okolja ali pa rad vonja ljudi, hrano, predmete.
  • Moti ga zvok sesalca, fena.
  • Slabše razvita otrokova groba motorika; težko teče, vozi kolo.
  • Hodi po prstih.
  • Težave s koncentracijo in pozornostjo.
  • Slabše razvita fina motorika; težave pri držanju svinčnika, jedilnega pribora, škarij.

Kako nepravilnosti lahko vplivajo na razvoj otroka

Nepravilnosti na področju procesiranja senzornih informacij se kažejo pri gibanju, vedenju, čustvovanju in pozornosti kot različne funkcijske težave, npr. pri koordinaciji oko-roka, gibanju v prostoru, gibanju ob predmetu, ki se premika, pretirani osredotočenosti, slabi pozornosti in hiperaktivnosti, eksplozivnem, agresivnem in sovražnem vedenju, umikanju ali strahu biti sami. Otroci lahko kažejo manj občutka za druge, ne zmorejo nadzorovati intenzivnosti in trajanja stika z drugimi. Vse to vpliva na izvedbo dnevnih aktivnosti (hranjenje, oblačenje, osebna higiena), učenje, igro, delo in socializacijo.

Težave procesiranja senzornih informacij se brez ustrezne terapevtske obravnave lahko nadaljujejo v najstniška leta in odraslo dobo ter vplivajo na življenjske aktivnosti, primerne starosti, kot so učenje vožnje s kolesom, vključevanje v prosto-časovne aktivnosti, razvoj samostojnosti in druge.

Spodbujajte razvoj otroka z različnimi dejavnostmi

Bogate čutno-gibalne (senzo-motorične) izkušnje spodbujajo večje število povezav med živčnimi celicami, kar je pomembno za kasnejše sposobnosti učenja in mišljenja.

Ko otrok shodi, spodbujajte hojo po neravnih terenih (po možnosti bosi), z veliko poskakovanja, plezanja v višino ter igre na igralih, igre z žogo, igro z različnim taktilnim materialom – zlasti igre, kjer je vključenih vseh deset prstov, preštevanje, poimenovanje različnih barv in drugih lastnosti. Priporočljive so pesmi, ki vključujejo gibanje celotnega telesa otrok. Otrokom je potrebno omogočiti izvajanje različnih, fizično napornejših hišnih opravil, ki so primerne za njegovo starost (pranje avtomobila, sesanje, prenašanje težjih bremen).

 

 

Senzorni sistemi so temelj za življenje

Senzorna integracija je proces v možganih, s katerim preko čutil sprejemamo informacije iz okolja in lastnega telesa, jih organiziramo ter jih uporabimo za sodelovanje v vseh vsakodnevnih dejavnostih. Posebnost so informacije, ki jih sprejemamo iz telesa v kombinaciji z, vsem že poznanimi, informacijami iz okolja (vid, sluh, vonj, okus in dotik). Iz čutila za ravnotežje v notranjem ušesu nas vestibularni organ informira o smeri gibanja ter nam omogoča ohranjanje ravnotežja. S številnimi receptorji v mišicah, kitah in sklepih – t. i. proprioceptorji zaznavamo položaj posameznih delov našega telesa. Te informacije nam pomagajo pri razvijanju telesne sheme in vzpostavljanju dobre drže ter koordinaciji gibov različnih delov telesa. Interoceptorji nas informirajo o stanju organov; o lakoti, žeji, ipd.

Osnove motoričnih veščin in kognitivnega razvoja

Senzorni sistemi se razvijajo že v nosečnosti, v določenem zaporedju in tesni medsebojni povezavi, kar vpliva na kasnejše usklajeno delovanje. Dotik se razvija od 7. tedna nosečnosti naprej, okus od 4. tedna, vonj od 5. tedna ter sluh od 4. tedna nosečnosti (uvajanje zvočnih igrač in glasbe priporočajo šele po 39. tednu), vestibularni: od 6 tedna ter vid od 3 tedna nosečnosti naprej.

Senzorni sistemi ob rojstvu še niso zreli, zato so potrebne ustrezne senzorne izkušnje, ki jih dojenček in pozneje majhen otrok občuti preko različnih dražljajev iz okolja in iz telesa samega. V tem obdobju se glede na prejete senzorne dražljaje oblikujejo različne povezave v možganih. Uspešen razvoj senzornih sistemov omogoča različne izkušnje in je predpogoj za osvajanje motoričnih veščin ter razvoj kognitivnih (spoznavnih) sposobnosti.

Kako nepravilnosti lahko vplivajo na razvoj otroka

Nepravilnosti na področju procesiranja senzornih informacij se kažejo pri gibanju, vedenju, čustvovanju in pozornosti kot različne funkcijske težave. Vse to vpliva na izvedbo dnevnih aktivnosti (oblačenje, hranjenje, osebna higiena …), učenje, igro, delo in socializacijo. Težave procesiranja senzornih informacij se brez ustrezne terapevtske obravnave lahko nadaljujejo v najstniška leta in odraslo dobo.

Spodbudite pravilen razvoj otroka z različnimi dejavnostmi

Dojenčka večkrat položite na vaša prsa (z dotikom kože na kožo), pri tem ga lahko gugate z lastnim telesom, dvigujete in spuščate nad sabo ter ves čas vzpostavljajte očesni stik in komunicirate z njim. Ima naj veliko možnosti različnega gibanja na tleh (raziskovanja svojega telesa, plazenja, obračanja na bok). Spodbudite ga, da se giblje čez, pod in skozi različne predmete. Z dotikanjem dojenčka dražite po različnih delih telesa, ga žgečkate.

Pri igri mu omogočajte različne položaje z igračami primerne velikosti, različnih tekstur in oblik. Prepevajte mu pesmi z različnimi toni in različno hitrostjo. Skupaj glejte slike znanih obrazov in preproste slikanice z manj vizualnimi informacijami ter se ob tem ves čas z njim pogovarjajte.

Kasneje, ko otrok shodi, spodbujajte hojo po neravnih terenih (po možnosti bosi), z veliko poskakovanja, plezanja v višino ter igre na igralih, igre z žogo, igro z različnim taktilnim materialom – zlasti igre, kjer je vključenih vseh deset prstov, preštevanje, poimenovanje različnih barv in drugih lastnosti. Zelo priporočljive so pesmi, ki vključujejo gibanje otrok. Bogate čutno-gibalne (senzo-motorične) izkušnje spodbujajo večje število povezav med živčnimi celicami, kar je pomembno za kasnejše sposobnosti učenja in mišljenja.