Prvorojenec, ki je imel prej vso pozornost svojih staršev, lahko prične doživljati bratca oz. sestrico kot nekoga, ki mu »krade« starša. Otrok po navadi pričakuje, da mu bo prinesel novorojenček veliko zabave, da se bo z njim igral, in se ga zaradi tega veseli. Ko pride dojenček pa ugotovi, da se še ne more igrati z njim. Otrok težko razume, da se kar nenadoma pojavi nov dojenček in je povsem normalno, da je ljubosumen.
Otroka na prihod sorojenca pripravljajte že v nosečnosti
Razložite otroku, kaj se je zgodilo. Dajte mu dovolj časa, da se navadi na idejo o bratcu ali sestrici. Pokažite mu spomine na takrat, ko ste nosili njega. Že majhen otrok lahko pomaga mamici namazati trebušček, ga poboža in bratcu ali sestrici tudi kaj pove. Starša mu lahko ob fotografijah pokažeta, kako je bil tudi on sam v maminem trebuščku, kako je znal samo z jokom povedati, da je lačen, zaspan, moker oz. ga kaj boli in kako je bila takrat vsa pozornost staršev namenjena samo njemu. Prav tako kot je on, pa bo tudi nov dojenček postal član družine in bo ves čas ostal z njimi.
Kako otroku razložiti, od kod pride dojenček
Upoštevati moramo otrokovo starost, da bomo pojasnili na način, da ga bo razumel. Nekateri starši se odločijo za realno in preprosto zgodbo, nekateri pa raje uporabljajo mite kot so »štorklja ga je prinesla«, čeprav niso najbolj primerni, saj lahko otroka zmedejo. Otroku do treh let lahko razložimo prihod bratca ali sestrice s pravljico, izmišljeno zgodbico, kjer bo čarobno bitje prineslo novico o prihodu dojenčka, ki pride čez nekaj mesecev. Med nosečnostjo zgodbo nadgrajujte tako, da čarobno bitje prinaša stalna sporočila o dojenčku, kako se razvija, bo bratec ali sestrica, kaj je treba kupiti zanj, kako bo potem zgledalo delovanje družine, kaj bo delala mamica in kaj oče, kako bo pomagal pri dnevnih opravilih. S tem ga boste pripravili, da se bo dojenčka veselil.
Prvi stik z novorojenčkom
Svojega bratca ali sestrico lahko otrok spozna v porodnišnici. Ob prvem obisku v porodnišnici je dobrodošel predhodni klic očeta, ki poskrbi, da mama ravno takrat ne bo imela novorojenčka v naročju in bo lahko objela starejšega. Ob prihodu lahko novorojenček prinese starejšemu malo pozornost v obliki darila. Večkrat pa vstop v porodnišnico ni omogočen, zato se otroka spoznata doma, ker je zaradi znanega okolja lahko bolje. Oče lahko doma pripravi otroka na prihod, pospravita skupaj sobo, pripravita zanj večjo sobo in posteljo ter mamici in dojenčku pripravita presenečenje. S tem se še bolj povežeta, saj bosta v bodoče preživljala nekoliko več časa skupaj. Oče naj se ob snidenju osredotoči na reakcije otroka, saj če bo oče vesel, ko vidi dojenčka, ga nežno poboža, bo tudi otrok začutil pozitivno energijo in povzel zgled. Pohvalite ga, če se bo lepo odzval.
Spremembe v otrokovem vedenju
Prihod sorojenca predstavlja veliko spremembo v otrokovem življenju. Kljub dobri pripravi lahko doživlja stisko, ki se odraža v različnih spremembah vedenja. Otrok bo v tem času potreboval še več pozornosti staršev kot prej. Po rojstvu sorojenca lahko postane bolj občutljiv in slabše razpoložen, pojavijo se lahko težave pri spanju, hranjenju, močenje postelje … Ko se bo otrok počutil zapostavljenega, bo poskušal na vsak način pridobiti pozornost, tudi z neprimernimi vzorci vedenja. Zato je po rojstvu sorojenca običajno, da vedenje starejšega otroka postane bolj zahtevno. V tem času lahko otrok tudi nekoliko nazaduje v razvoju, na primer se ponovno polula v hlače, govori bolj otročje, potrebuje pomoč pri veščinah, ki jih je že obvladal … Težave so prehodne in hitro minejo, če jih sprejmemo z razumevanjem in otroku nudimo dovolj pozornosti.
Čustvena prilagoditev starejšega otroka na novega družinskega člana
Bolj kot predhodne priprave otroka na novega bratca ali sestrico je pomembno, kako in koliko zmorete stati otroku ob strani v konkretni situaciji, ko bo otrok ob novem sorojencu čutil težja čustva, kot je npr. jeza, zavračanje ipd. Pomembno je, da razumete in sprejemate tudi njegova negativna čustva do novega družinskega člana. Na negativna vedenja starejšega otroka se poskušajte odzvati s sočutjem in premišljenostjo. Raziščite ranljivejša čustva, ki se skrivajo pod jezo, grizenjem in otrokovo potrebo po tem, da bi udaril sestrico. Ko bo otrok dobil občutek, da je sprejet tudi v jezi do bratca, bo veliko lažje in učinkovito sprejel postavljeno mejo. Postavljanje meja otrokovemu negativnemu vedenju sledi šele, ko se boste empatično odzvali na njegovo bolečino in strah, ki ju nosi v sebi.
Otrok ne želi v vrtec
Po rojstvu novorojenčka so možne tudi težave ob odhodu v vrtec. Otrok se zaveda, da mama ostaja doma s sorojencem in se počuti zapostavljenega. Priporočljivo je, da v tem času otrok ostaja v vrtcu krajši čas in si morda kdaj privošči tudi prost dan. O otrokovih težavah se pogovorite z vzgojiteljico in skupaj pripravite načrt pomoči doma in v vrtcu.
Sodelovanje pri dnevnih opravilih
Otroka vključimo v pripravljanje hrane za dojenčka, prinese slinček, drži stekleničko, pobere igračo, ki je medtem padla na tla. Pri negi dojenčka mu lahko namaže ritko, prinese pleničko … Pustimo mu, da ga ob naši skrbni prisotnosti lahko vzame tudi v naročje. Razložite mu, da bo zrasel in se bo z njim lahko igral kasneje.
Poskrbite, da je lahko tudi sam z vami
Pomembno je, da ima otrok še vedno možnost določen čas preživeti samo z mamo in samo z očetom. Lahko je to igranje ali odhod v trgovino. Ne gre toliko za količino časa kot za kvaliteto stika in občutek, da ju ni izgubil. Omogočimo mu, da ob dojenju lahko tudi on objame mamico in se tako pocrklja. Medtem ko se bo dojenček crkljal pri očku ali ga bo le-ta kopal, naj se mama igra s starejšim. Praktično je, da starša razporedita opravke, tako bo otrok vedno vedel, da bo prišel čas, ko bo imel mamo ali očeta samo zase.
