Avtorji Objave od Marija Leskovar

Marija Leskovar

dipl. delovna terapevtka, terapevtka Razvojno Nevrološke Obravnave in terapevtka Senzorne integracije

Ustvarite pozitivno okolje hranjenja

Marija Leskovar
-
0
Ustvarite pozitivno okolje hranjenja

Vzpostavite pozitivno okolje hranjenja, brez siljenja. V mislih imejte tudi subtilne in reakcijske oz. nezavedne načine, s katerim bi lahko pritiskali na otroka. Čeprav lahko pristop traja nekaj tednov, bodo napredek in rezultati dolgotrajnejši. Pogosto lahko stresna občutja staršev pri uvajanju hrane in dobronamerni nasveti vodijo do izbirčnih jedcev. Zastavite usvajanje prehranjevalnih navad bolj strukturirano in premagajte izbirčno prehranjevanje.

7 pristopov do pozitivnega hranjenja

  1. Otroka ne izsiljujte oz. silite

  • Otroku ne potiskajte hrane v usta ali ga za kazen zadržujte pri mizi.
  • Otroku dovolite, da zapusti mizo, čeprav obrok ni zaključen ali krožnik ni prazen.
  • Ne silite ga, da poskusi za vsako ceno ugrizniti (narediti vsaj en grižljaj).

  1. Izognite se podkupovanju z nagradami

  • »Pojej brokoli in dobil boš sladico.«
  • »Lahko boš gledal risanko, če poješ vso večerjo.«
  • »Če poješ ves korenček, dobiš še dodaten ražnjič.«
  • Zbiranje nagradnih nalepk, kontrolni seznami itd.«

  1. Otroka ne obtožujte

  • »Pojej, kuhala sem celo popoldne, ker si rekel, da boš to jedel.«
  • »Poglej, koliko hrane ostaja zaradi tebe. «
  • »Očka želi, da poskusiš.«

  1. Prodajni triki

Otroku predstavljate prednosti hrane in/ali okusov:

  • »Korenje ti daje moč za rast ali vid. Poskusi le enega, da boš dobro videl.«
  • »Probaj še ti enega, to je najboljši stročji fižol, kar sem jih jedel.«

  1. Prošnja

  • »Prosim, samo enkrat ugrizni!«
  • »Kaj naj naredim, da boš jedel? Povej kaj, ti bom skuhala.”

  1. Pohvala

  • Otroka občasno pohvalite, nekateri se nanjo odzovejo primerno, a jo uporabite preudarno, zmerno in ko je zaslužena.
  • Izogibajte se izrazitim pohvalam, poskakovanju, poplesavanju.
  • Ne uporabljajte taktike, povezane z vršenjem pritiska: »Danes mi je bilo pa zelo všeč, kako si jedel piščanca, lahko ga poješ še več?«

  1. Utišajte in odstranite motilce pri obrokih 

  • TV in drugi zasloni,
  • knjižice,
  • igrače/igre,
  • nastop staršev (tj. ploskanje, petje itd.).
  • Pred obroki lahko preizkusite vpeljati aktivnosti za umirjanje.

Ideje za male izbirčne jedce  

Izbirčne jedce priučite osredotočenosti na hrano oz. obrok z učenjem uživanja v prehranjevanju ter zabavnimi pristopi (vključevanje v pripravo hrane, z barvami in oblikami). Malčki obožujejo hrano narezano v preproste oblike, na nabodalih, v obliki kanapejev, narezana na kocke ali trakce, ravna, jo oblikujete v zanimive postavitve na krožniku. Pri »oblikovanju hrane« uporabite silikonske modele za mafine ali za ocvrta jajčka, rezalnike za piškote, spiralnike zelenjave oz. sadja, pekač za waflje.

Dojenčku dovolite, da se s hrano igra, jo nosi k ustom, jo pretipa in zazna strukturo. Tudi preko igre s hrano se uči in krepi zaznavne informacije ter pridobiva senzorne izkušnje. Naj tudi vonja pripravo obroka. Eden izmed staršev ga nosi v naročju, medtem ko drugi pripravlja obrok. Malčki z zanimanjem opazujejo, kako starši položijo nekaj v usta in kakšna je potem vaša reakcija ob okušanju.

Razvoj malčkovega imunskega spomina >>

Otroka ne preobremenite s prevelikimi porcijami, saj morda ravno zato noče jesti. Malčkov želodec je velikosti njegove pesti. Otrok ob obilici hrane lahko pomisli »To je veliko preveč.«, in se odloči, da bo samo sedel. Ponudite mu manjšo porcijo in mu nato, ko želi, hrano dodajajte. Med pristopom otroka opazujte. Ko otroku postrežete »polen obrok« za njegovo starost in ne želi jesti oz. pojesti vega; mu naslednjič ponudite ¼ količine. Opazujte, kolikokrat bo prosil za »repete«, vsakič mu dajte majhen delež, lahko je to tudi 3 krat, ali pa 6 krat.

Sproščen način grajenja odnosa do hrane zagovarja, da otroka vključite v načrtovanje, pripravo in v oblikovanje krožnika oz. k serviranju hrane. Otroci se tako spoznavajo s hrano v surovi in obdelani obliki, jo v obeh oblikah vonjajo, občutijo in okušajo. S tem pozitivnim načinom se pri otroku oblikuje dodatna motivacija za preizkušanje nove hrane.

Viri: Alisha Grogan, Your kids table Classes, Mealtime Works, Work Shop. Alisha Grogan, Your Kids Table Classes, Table food school,  Work Shop. Jennifer Anderson, From stress to success, 4 Ways To Help Your Child Eat Better Without Losing Your Mind Child.

Izbirčni mali jedci, ki uživajo v hrani

Marija Leskovar
-
0
Izbirčni mali jedci, ki uživajo v hrani

Malčki samostojno hranjenje osvojijo okvirno do 2. leta. Pri učenju hranjenja je v ospredju tudi starševo doživljanje in dojemanje učenja prehranjevanja. Preglasite starševski občutek krivde, da se je otrok premalo najedel, pričakovanj (do sedaj bi že moral jesti brokoli), pomanjkanja časa (je že utrujen, kdo bo še počistil).

Na samostojno hranjenje malčka od 2. leta naprej navajajte z metodami, kot so:

  • postopno opuščate, da ga hranite vi in ga vzpodbujate oz. mu pustite, da se samostojno hrani,
  • vnaprej se pogovorite, kaj bo pojedel,
  • pristop »Malo ti, malo jaz.«, uporabite le v začetku, saj kasneje podaljšuje hranjenje,
  • delujte zaposleno – nekaj prinesete na mizo, nekaj vzamete iz hladilnika, še nekaj postavite na mizo pred njega in ker ni nekoga ki bi ga hranil se bo lotil hranjenja.

Naučite malčka sedenja za mizo

Pri učenju sedenja za mizo med obrokom zagotovite otrokom primerno podporo, da bodo svojo pozornost enostavnejše usmeril v prehranjevanje. Obrok naj traja okoli 30 minut. Naučite pa jih sedeti za mizo tudi starosti primerno, za 1,5 letnika, ki se veliko giblje, je to lahko že 5 minut, med 1 in 3 letom pa 12 minut.

Otroku za mizo priskrbite udoben položaj z/s:

  • oporo za stopala pri sedenju,
  • možnost, da podlahti nasloni na mizo,
  • stolom z nastavljivo sedalno površino,
  • varovalom proti padcem,
  • sedenjem v kotu 90⁰ (stopala, kolena, medenica).

Otroci še niso navajeni sedenja za mizo in zato včasih tudi ne želijo sedeti za mizo. V teh primerih z malčkom posedite za mizo brez hrane in se družite ob različnih aktivnostih (risanje, oblikovanje plastelina, igranje z igračkami, pomoč pri peki). Vzbudili boste, da bo otroku sedenje za mizo predstavljajo povezavo s prijetnim druženjem, kar bo prispevalo k lažjemu sedenju za mizo pri hranjenju.

Vzpostavitev navade hranjenja

Učite ga pozitivnega pogleda in odnosa do hrane, o njej se pogovarjajte le pozitivno. Tudi o sami pripravi govorite pozitivno in posameznim živilom ne podajate lastnih oznak oz. dojemanj s »tega ne maram.« Otrok bo zaznal vaš odnos do hrane. Torej o hrani ne govorite, da smrdi, da je čudna, groba, ampak da ima nov ali drugačen vonj, okus, teksturo. Otroku predstavite »pravilo«, da je hrano treba poskusiti večkrat, preden lahko prepoznaš, ali ti je všeč ali ne.

Vzpostavite pozitivno rutino med hranjenjem:

  • Ugasnite in odstranite moteče dejavnike (zasloni, igrače, nered na mizi – časopis, pošta).
  • Posameznemu obroku namenite med 20–30 minut.
  • 4–6 obrokov na dan, med obroki pa le voda ali nesladkan čaj.
  • Ohranjajte okolje brez pritiska na otroka (da zaključi z jedjo, poje zelenjavo). Ste sproščeni in ljubeznivi.
  • Na učenje navad hranjenja glejte dolgoročno. Raznolikost hranjenja se bo razvila sčasoma, zato ne pričakujte takojšnjega sprejema vseh vrst hrane.
  • Sprejmite, da otrok ob vsakem obroku ne bo zaužil vse hrane in da bo naredil nered.
  • Sistematično in starosti primerno uvajajte nova živila.
  • Spodbujajte, da se otrok hrani sam, se hrane dotika in jo raziskuje. Postrezite ustrezne velikosti porcij. Otrokov želodec je velikosti njegove pesti.
  • Ne kuhajte otroku po metodi »a la cart«, torej popolnoma po želji otroka. Ampak mu ponudite novo hrano in okuse. Pri vsakem obroku  pa mu ponudite eno prednostno hrano ali jed, za katero že veste, da jo ima rad.
  • Razmislite o objavi tedenskega jedilnika, k načrtovanju pa povabite vse člane družine.
Ustvarite pozitivno okolje hranjenja >>

Urnik hranjenja

Vzpostavite urnik hranjenja, kot ga imajo v vrtcu. Otroci, ki imajo hrano neprenehno na dosegu roke, lahko preprosto niso lačni za večerjo. Z uvedenim urnikom se bo redko zgodilo, da bi bil otrok ob neustreznem času lačen (ob kopanju, počitku, uspavanju) ali sit (ob obroku). Odstopanja naj bodo redka. Malček naj se z vzpostavljeno strukturo obrokov nauči obrok pričakovati, to pa ustvarja pozitivno okolje za hranjenje, brez pritiskov med obroki.

  • Urnik naj vsebuje dnevno 5 obrokov, z razmakom 2,5–3 ure.
  • Med obroki otroku niso na voljo prigrizki, ampak le tekočina, voda ali nesladkan čaj.
  • Načrtujete, kaj bo otrok jedel. Poskrbite, da je prisotno vsaj eno živilo, za katerega veste, da ga otrok je (vsaj v 50 %). Otroka ne sprašujte za mnenje, kaj želi jesti. Hrano, ki je njemu najljubša, postrežete vsem.
  • Mnogi otroci na marajo, da se živila dotikajo/prepletajo, zato uporabite krožnike z razdelilno površino.
  • Vzpostavite pravila bontona pri mizi: »Hrana ostane na mizi.«, »Obrok zaužijemo za mizo.«, »Vprašaj, preden odideš od mize.«.
  • Obroke rotirajte ter načrt jedilnika izdelajte vnaprej.
  • Vsaj enkrat dnevno postrezite obrok v družinskem slogu, za skupno mizo. Tudi sami jejte hkrati enak obrok.

Otroci se naučijo jesti raznoliko, če se uravnotežen družinski jedilnik ne vrti okoli izbirčnega ali najmlajšega člana družine. Živila v jedilniku naj se pogosto ponavljajo, ne ponudite novega živila le enkrat ali dvakrat in potem obupajte, otrok za sprejem nove hrane potrebuje tudi več kot 15 ponudb. Pripravite si seznam živil, ki jih otrok zaužije v vsaj 50 % in seznam še ne vključene hrane, na katero bi se osredotočili pri uvajanju. Na teden ali dna izberite do tri živila, ki jih želite dodati družinskemu jedilniku. Pri privajanju na novo hrano zadostuje že čajna žlička novega živila. Na splošno velja 1 žlica za vsako leto starosti za vsako skupino živil (npr. 3 leta: 3 žlice mletega mesa, 3 žlice rezancev, 3 žlice zelenjave).

Viri: Alisha Grogan, Your kids table Classes, Mealtime Works, Work Shop. Alisha Grogan, Your Kids Table Classes, Table food school,  Work Shop. Jennifer Anderson, From stress to success, 4 Ways To Help Your Child Eat Better Without Losing Your Mind Child.

4 sklopi nasvetov pri otroškem oblačenju

Marija Leskovar
-
0
4 sklopi nasvetov pri otroškem oblačenju

Učenje oblačenja lahko spremenite v prijeten, zanimiv, izkustven čas druženja in kreativnosti. Otrok bo pri usvajanju novih veščin oblačenja sodeloval le, če ste vzpodbudni in pozitivni. Pohvalite vsak njegov trud in dosežek, tudi če so hlače obrnjene narobe.

DVA OSNOVNA NASVETA

Bodite potrpežljivi. Lažje in hitreje je obleči otroka, kot ga čakati in gledati kako se spopada z nam nepojmljivimi težavami. Potrpljenje se bo obrestovalo in kmalu se bo vaš otrok znal obleči primerna oblačila hitro. Bodite dosledni. Otroci naj samostojnost oblačenja utrjujejo povsod in stalno, ne glede na uro ali prostor (doma, v vrtcu, pri starih starših).

Če vas skrbi samostojnost vašega otroka, se pogovorite s pediatrom ali delovnim terapevtom. Delovni terapevt svetuje staršem in pomaga otroku, da se nauči spretnosti in strategij za lažje oblačenje, saj bo tako otrok postal samostojnejši.

Najprimernejši čas za oblačenje

  • Za usvajanje samostojnega oblačenja si vzemite več časa, morda bo treba vstati prej.
  • Izognite se motečim dejavnikom, npr. televiziji, računalniku, telefonu. Vzemite si čas le za druženje z otrokom.
  • Če ste v jutranjih urah v stiski s časom, poskusite z otrokom izbrati oblačila prejšnji večer.
  • Pustite otroku (čeprav se vam mudi), da samostojno opravi lažje dele oblačenja, nato mu pomagajte le pri težjih delih; npr. otrok samostojno nadene hlače, nogavice mu nastavite vi, sam pa jih potegne do konca gor.
  • Oblačenje vadite, ko se vam in otroku nikamor ne mudi ali nista utrujena (prosti vikendi, zjutraj in pred spanjem).

Izbira prvih oblačil

  • Otrokova oblačila naj bodo udobna, enostavna (trenirka, pižama), hlače naj imajo elastiko v pasu.
  • Oblačila, ki jih je treba zapeti naj imajo ojačane oprijeme zadrg, velike gumbe in gumbnice. Zapenjajo se lahko na ježke, pasovi naj bodo elastični.
  • Izbirajte oblačila, ki imajo jasne namige spredaj in zadaj – na primer slika na sprednji strani in oznaka na zadnji strani.
  • Mlajšemu otroku (2,5 let) ponudite na izbiro dve možnosti;  na primer izbira naj med dvema zgornjima in dvema spodnjima deloma oblačil, primernima vremenskim razmeram. Starejši otroci (5–6 let) naj si sami izberejo oblačila.
  • Pogovarjajte se o vremenu, medtem ko izbirate oblačila. Sprašujte ali je vroče ali hladno, dežuje ali je sončno. Z njim spoznavajte letne čase, dneve v tednu, učite ga obleči se vremenu primerno.
  • Otroku so lahko v pomoč slikovne kartice s postopkom oblačenja. Tako bo lahko samostojno preveril, ali je opravil vse korake.
  • Otroka naučite razlike med umazano in čisto obleko. Na primer: »Umazana oblačila gredo v košarico za perilo. Ponovno jih lahko nosiš, ko se vrnejo v predal.« Uporabite nekaj preprostih smernic, na primer vsak dan oblečemo čisto spodnje perilo in nogavice.
  • Otrok lahko zavrača določena oblačila, ker mu niso všeč, morda mu je v njih neprijetno. Ugotovite, zakaj jih zavrača, morda je elastika tesna, jih motijo tekstilne etikete, jim ne ustreza šiv, novi material, vonj, dolžina rokavov.
Razvoj otrokovih veščin skozi oblačenje >>

Strategije za spodbujanje oblačenja

  • Sprva mora biti oblačenje zanimiv postopek, pa tudi zabaven. Na primer, naj se nogavičke v vaših rokah gibajo do otroka in tožijo, da so se izgubile, in da si želijo čim prej objeti svoje nogice.
  • Najprej otroka naučite sleči (to bo poskušal storiti že sam), to je lažje kot oblačenje. Samostojno slačenje bo povečalo zaupanje vašega otroka.
  • Otrok naj pri oblačenju sedi na tleh, saj je to za otroke lažje kot sedenje na stolu ali postelji.
  • Otroka vzpodbujajte, da najprej sleče najpreprostejše kose oblačil: klobuk, nogavice, čevlje, nato šele težje, kjer mu na začetku še pomagajte.
  • Oblačila shranite v predale in omare, do katerih bo otrok lahko dostopal brez težav. Predale za oblačila označite s sliko ali besedo, da opišete oblačila v predalu.
  • Hvalite njegove dosežke pri oblačenju, obuvanju, tudi če rezultat ni popoln. Napak ne popravljajte, naj uživa v svojem dosežku.
  • Sposobnost samostojnega oblačenja se ne oblikuje takoj. Vaša naloga je, da z otrokom premagate težave tako, da mu pokažete kako pravilno obleči ta ali oni element garderobe. Lahko tekmujeta, kdo bo prej oblekel jakno, majico ali škornje.
  • Deklice obožujejo modne revije, oblačenje punčk z različnimi kosi oblačil, ki pomagajo k hitrejšemu usvajanju spretnosti oblačenja. Fantje imajo radi tekmovanja, organizirate lahko tekmo po predorih (hlač), v katere zapeljeta dirkalna avtomobila (nogici). Za razvoj fine motorike rok, ki je potrebna za oblačenje so zelo primerne tako imenovane »tihe knjige.«

Utrjevanje naučenih veščin

  • Pri oblačenju poskušajte upoštevati določeno zaporedje gibov, da si bo otrok lažje zapomnil, kaj sledi.
  • Pomagajte otroku pri zanj bolj zahtevnih oblačilih. Ne ponujate otroku stvari, na katere ni pripravljen, neuspeh mu lahko vzame voljo do oblačenja.
  • Ne vztrajate pri oblačenju, če otrok oblačenja novega oblačila še ni usvojil, ali če ima slab dan. Raje ga vprašajte, če potrebuje pomoč in ga podprite s pozitivno vzpodbudo.
  • Otroci se med igro bolje učijo. Otroku zagotovite veliko ponovitev v okolju, kjer se veščina oblačenja odvija dnevno. Ponavljanje in utrjevanje oblačenja je cilj do samostojnosti:
    • Obuvanje čevljev in nogavic se odvija pred odhodom na prosto in ob prihodu v prostor.
    • Ob navajanju na kahlico/stranišče vadite z otrokom oblačenje spodnjih delov oblačil.
    • Igra vlog spodbuja razvoj fine motorike, ki jo potrebujejo pri oblačenju (npr. punčko oblečejo za spanje).
    • Otroci lahko samostojnost pri oblačenju nadgradijo skozi domišljijsko igro (princeska, gusar). Omogočite mu različna oblačila za različne vloge – več različnih kosov oblačil.
    • Da bodo otroške roke pri oblačenju spretnejše, mu ponudite igre, ki razvijajo, krepijo fino motoriko (gibanje v naravi, vtikanke, gnetenje, vezanje, zapenjanje).

Viri: The OT toolbox. Independence with Self-Dressing and Fine Motor Skills (junij 2016). Raising Children. Dress-up games: activity for children 3-6 years (junij 2019).Raising Children. How to get dressed: teaching your child (junij 2019).

Razvoj veščin skozi oblačenje

Marija Leskovar
-
0
Razvoj veščin skozi oblačenje

V otrokovem življenju oblačenje predstavlja temelj samostojnosti, krepi njegovo samozavest in mu daje občutek dosežka in uspešnosti. Že dojenčki spoznavajo oblačila, ko jih oblačite in jih želijo odstraniti (npr. nogavice, čevlje ali kape). Kasneje, okoli 1 leta in pol, jih že poskušajo sami znova obleči. Pri učenju oblačenja otroku pomagajte, mu prigovarjajte katero oblačilo čemu služi, uporabljajte rime. Pri učenju oblačenja otrok potrebuje pomoč, zato oblačenje razdelajte na majhne korake, ki jih bo lažje usvojil.

Oblačenje pomaga otroku razviti številne veščine

  • grobe motorične sposobnosti, ko stoji na eni nogi, ohranja ravnotežje, da si sezuje čevlje, obleče, sleče hlače,
  • fino motoriko, ko se uči zapenjati gumbe in zadrge,
  • prostorske zaznave (spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj),
  • kognitivne sposobnosti, npr. spomin; kateri deli oblačil se najprej oblečejo ter razvija zaporedja, reševanje problemov, pozornost in vztrajnost za dokončanje naloge,
  • motorično načrtovanje – kako dobiti nogico v svojo hlačnico,
  • senzorne zaznave (mehko, puhasto, dišeče), prepoznavanje predmetov oz. oblačil ( brez vidne kontrole loči spodnjo majico od vrhnje),
  • razširja govor in jezikovne spretnosti, saj poimenuje vrste oblačil, barve in velikosti, v igri vlog uporablja več fraz in govornih vzorcev, ki ustrezajo domišljijskemu liku,
  • poznavanje časa in prostora, ko se uči oblačiti za določene priložnosti in vremenske razmere.

Razvijanje spretnosti oblačenja po obdobjih

Pregled oblačenja v različnih starostnih obdobjih poda le splošne smernice razvoja posameznih spretnosti. Upoštevajte da:

  • je slačenje oblačil lažje kot oblačenje in ga otrok najprej usvoji,
  • je vsak otrok drugačen in bo razvijal spretnosti oblačenja s svojo hitrostjo,
  • bo z ustrezno vzpodbudo, vajo in vztrajnostjo pridobil na spretnosti in
  • zaostanke lahko nadoknadi.
 

1 leto

 

Potegne nogavičke in čeveljčke iz noge.

Potegne roko iz rokava in nogo iz hlačnice.

1 leto in pol

 

Nadene in sname klobuček ali kapo.

Nastavi in potisne roko skozi rokav in nogo v nogavičke, čevlje ter skozi hlače.

 

 

2 leti

 

Obdobje, ko želi malček narediti vse sam in je učenju oblačenja najbolj naklonjen.

Odpira in zapira sklenjeno zadrgo.

Sezuje čevlje, ki niso zapeti ali zavezani.

Sleče odpeti plašč/jakno.

Potegne hlače dol in gor do stegna (čez ritko še ne zmore).

Poišče luknje za roke v majicah.

2 leti in pol

 

Odpne velike gumbe, kjer so gumbnice večje od gumbov.

Sleče jakno, srajco, hlače, čevlje, ki niso zapeti, nogavice, čez glavo povleče spodnje perilo, pulover z večjo odprtino.

Obuje čevlje (potrebuje pomoč pri položaju levo, desno ter pritrditvi).

Spusti hlače z elastičnim pasom čez ritko.

Poskuša obuti nogavice.

 

 

3 leta

Samostojno obleče hlače na elastiko, ohlapne nogavice in ohlapno spodnje perilo.

Sleče spredaj odpeta oblačila.

S pomočjo obleče pulover, plašč, obleko.

Pomoč potrebuje pri pravilni nastavitvi obuval, obračanju oblačil (spredaj/zadaj, prav/narobe) vezalkah, zaponkah.

3 leta in pol

 

Sezuje čevlje na vezalke ali ježke.

Samostojno obleče hlače.

Samostojno odpira oblačila (zadrge, ježek, veliki gumbi).

Zapira velike gumbe – vrstni red še ni usvojen.

Obleče jakno, jopico, ki je spredaj odprta.

Sleče pulover – najprej roke, nato glava.

 

4 leta

Sklene in zapre zadrgo.

Zapre že manjše gumbe.

Pravilno obleče pulover.

Obujte nogavice na pravi način.

Obuje čevlje z malo pomoči.

Loči sprednji in zadnji del oblačil.

4 leta in polZapne pas z zaponko.

Obleče se vremenu primerno.

5 letPravilno se obleče brez pomoči ali nadzora.

Odpre in zapre gumbe na srajci, jopici.

Obesi oblačila.

5 let in polSamostojno se obleče.
 

6–7 let

Zaveže čevlje ob demonstraciji in po navodilih.

Uspešno rokuje s pasovi, zaponkami, zadrgami, gumbi.

Obleče se aktivnosti primerno.

Izbere čista oblačila in redno menjava perilo.

Oblačilo obesi na obešalnik.

6 let in pol

 

Pravilno vstavi vezalke v čevlje in jih zaveže.

Oblačila poravna in zloži.

Vir: Marija Leskovar. Staršem v pomoč pri vzpodbujanju malčka za samostojno oblačenje. zd-mb.si. Mama OT. When Do Kids Learn to Dress Themselves? The Developmental Progression of Self-Dressing Skills. (April 2016)

© BabyBook.si - Mogenas, d. o. o. | Made by IN Pisarna