Kajenje zmanjšuje zmožnost zanositve z jasnimi dokazi kasnejše prve zanositve. Zmožnost zanositve je pri kadilkah 72% v primerjavi z nekadilkami. Zakasnitev zanositve je lahko rezultat vrste stranskih učinkov kajenja kot vpliv na gametogenezo ali fertilnost, težave pri vgnezdenju jajčeca ali spontanimi splavi. Vaš organizem se bo očistil nečistoč, ki so v cigaretnem dimu. Imeli boste več energije, manj težav z jutranjo slabostjo, manjša bo verjetnost izvenmaternične nosečnosti ter zapletov po porodu. Izboljšala se bo zmogljivost vaših pljuč in razpoložljivost kisika v telesu.
Preprečite neželene posledice pri otroku in mamici
Kajenje lahko poškoduje tkiva nerojenega otroka, še posebej pljuča in možgane. Ogljikov monoksid v tobačnem dimu preprečuje, da bi otrok prejel zadosti kisika. Tveganje se veča s številom pokajenih cigaret. Na zarodek vplivajo sestavine cigaretnega dima s prehodom skozi posteljico in s spremembo oksigenacije (oskrbe s kisikom) in metabolizma v posteljici. Največji vpliv imata nikotin in ogljikov monoksid. Nikotin vpliva na kardiovaskularni sistem s sproščanjem kateholaminov (stresnih hormonov) v kri matere in posledično nastanek višjega srčnega utripa, periferne vazokonstrikcije (stisnjene žil) in zmanjšanje pretoka krvi v posteljici. Kombinacija ogljikovega monoksida z materinim in otrokovim hemoglobinom povzroča hipoksijo (zmanjšano vsebnost kisika) tako pri materi kot pri otroku in povzroča kronični fetalni distres (kroničen stres za otroka). V času kajenja se poviša otrokov srčni utrip. Kadilke imajo večje tveganje za prezgodnji porod in nizko porodno težo otroka. Novorojenčki imajo slabše razvita pljuča in večjo verjetnost za nenadno smrt novorojenčka. Večja je verjetnost, da se bo otrok rodil s prirojeno nepravilnostjo. V poznejšem obdobju otrokovega življenja se zmanjša tveganje za zdravstvene težave kot so astma, okužbe dihal (pljučnica, bronhitis, še posebej v prvem letu življenja) in srednjega ušesa, slabši psihofizični razvoj, zmanjšanje pljučne funkcije, znaki s strani dihal (kašelj, piskanje, izkašljevanje sluzi). Posebej občutljiva skupina so mlajši otroci in otroci z dedno nagnjenostjo k alergijam. Otroku koristi tudi dober zgled, kar bo zmanjšalo verjetnost, da bi kasneje postal kadilec. Podobno tveganje imajo tudi pasivne kadilke: nosečnice, ki ne kadijo, vdihavajo pa cigaretni dim, ker kadi nekdo v bližini. Partnerja ali obiske, ki želijo kaditi prosite, da v vaši prisotnosti ne kadijo.
Ne glede na to, v katerem mesecu nosečnosti ste, ni nikoli prepozno, da prenehate kaditi. Raziskave kažejo, da ima opustitev kajenja v kateri koli fazi nosečnosti pozitivne učinke na zdravje nosečnice in otroka.
Pomoč pri odvajanju od kajenja
Izjemno pomembno je, da nosečnica preneha s kajenjem čim prej je. V kolikor ji to ne uspe takoj, naj izdela načrt kako se bo odvajala od kajenja: kako bo zmanjševala število cigaret po dnevih. Povprašajte o podpornih skupinah v vašem kraju. Pomagate si lahko tudi z izvajanjem dihalnih vaj. Po pokajeni cigareti počasi vdihnite in izdihnite (izdih naj traja dvakrat toliko časa kot vdih) in to ponovite vsaj petkrat. Dihalne vaje nekoliko ublažijo negativne učinke cigaretnega dima, sčasoma pa ob želji po cigareti poskusite narediti le dihalne vaje in cigareto izpustite. Da ohranite dobro prebavo, ki se ob prenehanju kajenja lahko poslabša, poskrbite za primeren vnos vlaknin (sadje, zelenjava), za zadosten vnos vitamina C in vode ter ustrezno telesno dejavnost. Če cigaret še ne morete popolnoma zavreči, jih dajte na oddaljeno mesto, da jih ne boste imeli vedno pri sebi. Poskusite kaditi z drugo roko kot običajno in cigareto držite med prstancem in mezincem. Svetovanje za opuščanje kajenja vam nudijo v centrih za krepitev zdravja ali zdravstveno-vzgojnih centrih v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji. Lahko se vključite v delavnice ali se odločite za individualno obravnavo. Z nasveti lahko priskoči na pomoč tudi vaš zdravnik ali pokličite svetovalni telefon za pomoč pri opuščanju kajenja (080 27 77). Od farmakoterapije (zdravila, ki se jih zaužije) je nikotinska nadomestna terapija edina, ki je bila preizkušena pri nosečnicah (žvečilke in inhalatorji). Ob uporabi teh zdravil je tveganje za zarodek znatno manjše v primerjavi z nadaljevanjem kajenja. Za odvajanje kajenja naj se odloči tudi partner, saj se na tak način močno zmanjša verjetnost, da bo tobačnemu dimu izpostavljena noseča partnerka oz. otrok. Po končani nosečnosti se potrudite, da ne začnete kaditi ponovno.
