Authors Posts by Lijana Drnovšek

Lijana Drnovšek

https://www.scsd.si/centri-za-socialno-delo/seznam-csd/csd-trbovlje/

socialna delavka-svetovalka, CSD Zagorje ob Savi

Delno plačilo za izgubljeni dohodek

To je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok, z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. Do delnega plačila je upravičen tudi zakonec ali zunajzakonski partner, kadar dejansko neguje in varuje otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja, če te pravice ne koristi mati oziroma oče otroka in izpolnjuje druge s tem zakonom predpisane pogoje. Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek imata lahko hkrati oba starša, drugi osebi ali eden od staršev in njegov zakonec ali zunajzakonski partner, ko začneta delati krajši delovni čas od polnega, vendar skupna izraba ne sme presegati 40 ur tedensko.

Pogoj za uveljavljanje

Pogoj za uveljavljanje te pravice je, da imata otrok in starš ali druga oseba stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pravica velja do 18. leta starosti otroka. Če je otrok zaradi usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu  oz. zdravstveni ustanovi, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo (razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu) ali če je v rejništvu, starši ne morejo uveljavljati te pravice. Če je otrok vsaj 90 dni bival doma in so starši dejansko skrbeli zanj v zadnjem letu pred vložitvijo vloge, se enemu od staršev, ki bi bil na podlagi mnenja zdravniške komisije upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek, pravica prizna v sorazmernem delu ene četrtine za obdobje enega leta.

Kje se uveljavi

Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek se uveljavlja pri centru, kjer ima otrok stalno ali začasno prebivališče in sicer 30 dni pred zapustitvijo trga dela in najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela (ali začetka dela s krajšim delovnim časom). Če se ne uveljavlja v tem roku, se pravica prizna z dnem vložitve vloge. Na podlagi mnenja zdravniške komisije center vlagatelju izda odločbo.

Višina delnega plačila za izgubljeni dohodek

Višina delnega plačila za izgubljeni dohodek je 751,77€ mesečno (588,64€ neto). V primeru dela s krajšim delovnim časom od polnega, pripada sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni dohodek. Upravičencem delnega plačila za izgubljeni dohodek pripada tudi dodatek za nego otroka.

Dodatek za nego otroka

Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo ter je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka. Do pravice je upravičen eden od staršev ali druga oseba, če ima otrok stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živi v Republiki Sloveniji. Pravica se uveljavlja pri krajevno pristojnem centru, glede na otrokovo stalno ali začasno prebivališče, in sicer po rojstvu otroka in se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. Pravica se prizna na podlagi mnenja zdravniške komisije. Pravica traja dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti, po 18. letu pa, če ima status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do njegovega 26. leta starosti.

Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša 102,40 €. Za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno oviranega otroka ali otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni pa 204,80 €.

Pomembno!

  • Če živite v zunajzakonski skupnosti, predložite tudi zapisnik o priznanju očetovstva. Zapisnik uredite pred rojstvom otroka na CSD ali na upravni enoti.
  • Vse obrazce, vloge in pojasnila dobite na CSD, na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali na spletni strani E-UPRAVA.
  • O vaših pravicah odloča CSD, o pritožbah zoper odločbe CSD pa bo odločalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vir: ZSDP-1, portal MDDSZ, portal E-uprava.

Dodatek za veliko družino

Dodatek za veliko družino je letni prejemek namenjen družini, ki ima v koledarskem letu vsaj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če ima status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do njegovega 26. leta starosti. Eden od staršev in otroci morajo imeti skupno stalno ali začasno prebivališče in dejansko prebivati v Republiki Sloveniji.

Dodatek za veliko družino s tremi otroki znaša 404,48 evrov. Dodatek za družino s štirimi ali več otroki znaša 491,52 evrov.

Dodatek za veliko družino se izplača v enkratnem znesku. Pravica se uveljavlja pri CSD, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče družine:

  • za vse vlagatelje vloge za otroški dodatek oziroma vloge ob povečanju števila otrok v družini CSD odloči o pravici do dodatka za veliko družino po uradni dolžnosti in NI TREBA VLAGATI posebne vloge,
  • tisti starši, ki niso uveljavljali pravice do otroškega dodatka ali jim pravica do otroškega dodatka ne pripada, morajo vložiti vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino v tekočem letu za tekoče leto,
  • če se staršem s tremi otroki v tekočem letu število otrok v družini poveča, so upravičeni do izplačila razlike do dodatka za družine s štirimi ali več otroki, pri čemer morajo vlogo vložiti najpozneje do konca tekočega leta, v katerem se je število otrok povečalo, razen če so upravičeni do otroškega dodatka (v tem primeru CSD odloči o pravici do dodatka za veliko družino za razliko po uradni dolžnosti).

Pomembno!

  • Če živite v zunajzakonski skupnosti, predložite tudi zapisnik o priznanju očetovstva. Zapisnik uredite pred rojstvom otroka na CSD ali na upravni enoti.
  • Vse obrazce, vloge in pojasnila dobite na CSD, na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ali na spletni strani E-UPRAVA.
  • O vaših pravicah odloča CSD, o pritožbah zoper odločbe CSD pa bo odločalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vir: ZSDP-1, portal MDDSZ, portal E-uprava.

Dohodki in premoženje, ki se upoštevajo pri uveljavljanju otroškega dodatka

Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka se upoštevajo dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine, razen preživnine (nadomestila preživnine), otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije, ki se vedno upoštevajo v višini, kakršna velja ali bo veljala z začetkom priznanja pravice.

Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta. Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge ali v mesecu vložitve vloge (če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da jih je začela prejemati v mesecu vložitve vloge) in preračunani na raven preteklega leta. Od dohodkov se odštejejo plačane preživninske obveznosti.

Ti dohodki so:

  • obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
  • pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
  • dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja,
  • preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
  • nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
  • starševski dodatek,
  • dodatek za aktivnost po predpisih, ki urejajo zaposlovanje,
  • dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
  • rente iz življenjskega zavarovanja,
  • veteranski dodatek,
  • invalidski in družinski dodatek,
  • nadomestilo za invalidnost,
  • sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače, v polovični višini prejetih sredstev,
  • prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
  • pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
  • plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljeni zaslužek ter razen dohodkov za čas opravljanja vojaške službe (v miru ter v izrednem in vojnem stanju),
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o službi v Civilni zaščiti, razen nadomestila plače,
  • obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja davke na dobitke pri klasičnih igrah na srečo.

Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev ter prispevka k plačilu družinskega pomočnika se upoštevajo tudi naslednji dohodki:

  • dediščine, darila, volila,
  • dobitki od iger na srečo,
  • izplačila iz naslova zavarovanja za primer bolezni, poškodbe, invalidnosti ter
  • drugi dohodki po zakonu o dohodnini, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine.

 Upošteva se vse premično in nepremično premoženje:

  • nepremično premoženje,
  • osebna in druga vozila,
  • vodna plovila,
  • lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
  • vrednostni papirji,
  • denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika (prihranki da, plača ne),
  • drugo premično premoženje.

Premoženje, ki se ne upošteva

  • stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja (izjema: denarna socialna pomoč in varstveni dodatek, pri katerih se vrednost primernega stanovanja ne ugotavlja, ampak se kot premoženje ne šteje stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost ne presega ali dosega višino 120.000 EUR); če imajo vlagatelj in osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, v lasti več stanovanj, se kot premoženje ne upošteva le tisto stanovanje, kjer ima stalno prebivališče večina oseb; v primeru, da je na več stanovanjih prijavljeno enako število oseb pa tisto, kjer ima vlagatelj stalno prebivališče,
  • vsako osebno vozilo oziroma enosledno vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (10.781,14 EUR),
  • vsako osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
  • premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
  • predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
  • poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti,
  • kmetijsko, vodno in gozdno zemljišče, ki daje dohodek,
  • sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
  • bančna sredstva, ki jih je oseba prejela izključno za nakup ali gradnjo stanovanja,
  • kmetijsko in gozdno zemljišče, ki ga oseba zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti upravičenca, na katere upravičenec ni mogel vplivati oziroma jih ni mogel preprečiti, ni bila sposobna obdelati, dohodka pa s prodajo ali oddajo v najem ali zakup ni mogoče pridobiti pri čemer nezmožnost obdelovanja do starosti 63 let za ženske in 65 let za moške ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
  • denarna sredstva samske osebe, če nima prihrankov, višjih od treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo samski osebi (od 1. 6. 2018 1.155,15 evrov) oziroma treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo družini, vendar največ do 2.500,00 evrov (velja samo za denarno socialno pomoč).