Authors Posts by Lidia Rahne

Lidia Rahne

http://www.zd-lj.si/

dr. dent. med. spec. pedontolog

Navodila za pravilno čiščenje otroških zobkov

Pri čiščenju so pomembni gibi, traja pa naj številu zob in otrokovi starosti primeren čas. Ko je izraščen le en zobek, čiščenje traja nekaj sekund, potem pa se s starostjo in številom zob približujemo 3. minutam.

Zobe čistimo v takšnem vrstnem redu:

  1. grizalne površine,
  2. zunanje površine zob,
  3. notranje površine zob.

Primeren čas za uporabo zobne ščetke je, ko se pojavi prvi mlečni zob v ustni votlini (med šestim in osmim mesecem starosti otroka). Teja Kodre Konec opozarja, da otroci potrebujejo pomoč pri ščetkanju do približno 10. leta starosti, saj dokler je otrok še majhen, nima razvitih ročnih spretnosti in je njegovo ščetkanje neučinkovito, poleg tega pa se tudi ne zaveda posledic nedoslednega čiščenja. Zato Simona Velkavrh Kirn dodaja, da je do takrat treba otroka spremljati pri ščetkanju. Res je, da otroci z vstopom v šolo želijo postati samostojni, kar jih je treba tudi spodbujati, a starši vseeno preverite čistočo.

Pri otrocih se poslužujemo dveh vrst tehnik čiščenja, in sicer tako imenovana od rdečega proti belemu – ščetkamo od dlesni proti zobu (v zgornji čeljusti navzdol, v spodnji pa navzgor). Druga, nekoliko težja tehnika je, da postavimo ščetine zobne ščetke pod kotom 45° na mejo med dlesen in zob in izvajamo krožne gibe z rahlim pritiskom.

Simona Velkavrh Kirn  poudarja, da je treba ščetkati vse ploskve zoba; zunanje, notranje in grizne. Pomembno je, da odstranite tudi obloge vzdolž linije dlesni. Da ne izpustite nobenega področja, ščetkajte zobe v istem zaporedju – na primer, najprej zgornji zobni lok, od leve proti desni, vse ploskve, nato še spodnji zobni lok po istem zaporedju. Vsak predel pokrtačite od 5 do 10-krat. Na koncu čiščenja ni priporočljivo izpiranje ust z vodo. V primeru tesnega stanja zob, je priporočljiva uporaba zobne nitke, s katero čistite prostore med zobmi.

Velikokrat se zgodi, da je ščetkanje zob zelo težavno, a kljub temu morate vztrajati, zato naj bo umivanje zobkov zanimiv, zabaven obred – otroku pojte pesmico, mu pripovedujte zgodbico. Dokler je otrok majhen, mu zobe čistite tako, da leži na trdi podlagi obrnjen na hrbet proti vam, ko pa malo odraste, ga lahko držite v naročju in se z glavo naslanja na vašo roko. Z eno roko mu odmikate ustnice ali lice, z drugo pa ščetkate. Pomembno je, da gredo otroci zvečer v posteljo s čistimi zobmi in ponoči ne pijejo sladkanih pijač oziroma pijejo le vodo.

Izraščanje zobkov

Izraščanje zob pri otroku:

  • prvi (srednji) sekalci: med 6. in 9. mesecem
  • drugi (stranski) sekalci: med 8. in 10. mesecem
  • prvi kočniki (štirice): med 12. in 16. mesecem
  • podočniki (trojke): med 18. in 20. mesecem
  • drugi kočniki (petice): med 24. in 36. mesecem

Obisk pri zobozdravniku ni nekaj groznega

Otroka peljite k zobozdravniku v prvem letu starosti, ne glede na število izraslih zob, kasneje vsaj 1x letno oziroma po navodilu zobozdravnika. Zelo pomembna je priprava otroka doma. Izogibajte se temu, da bi obisk zobozdravnika kadarkoli prikazali kot negativnega. Prav tako naj mu nihče ne govori grozljivih zgodbic o bolečinah, ki jih je kdo doživljal, pa čeprav imate slabe izkušnje. Obvestite svojega otroka, da bo zobozdravnik pregledal njegove zobe, jih preštel, pogledal, če so zdravi in pokazal, kako jih je treba pravilno ščetkati. Simona Velkavrh Kirn, dr. dent. med. dodaja, da pregled pri zobozdravniku zajema pregled obraza, glave, simetrij, nepravilnosti. Zelo pomembno je, da se od začetka spremljajo ne samo zobje, temveč celotna čeljustna votlina s pravilno raščenostjo in z razvadami, kot so dude, stekleničke, sesanje palca in/ali različnih predmetov. Vse to vpliva na nepravilnost obraza kot tudi zob. Pomembno je tudi dihanje otroka, ali otrok diha skozi usta ali skozi nos. Nepravilno dihanje ponoči je odprta drža ust, posledično pride zato do nepravilnega razvoja zgornje in spodnje čeljusti.

Kaj škodi zobem

Sladka hrana in pijača spodbujata rast bakterij, ki povzročajo zobno gnilobo. Sladkor ni samo v sladkarijah, ampak tudi v mnogih drugih živil in pijačah, kot so marmelade, med, čokoladno-lešnikovi namazi, sadni jogurti, sadne skute, pudingi, žitarice za zajtrk, kosmiči, suho sadje, slano pecivo, čips, bel kruh, sadni sokovi, sadni nektarji (50 % sadni delež), pijače (sadni sok približno 6 – 12 % sadja), limonada, kola, ledeni čaj, kečap itd. Poleg sladke ima tudi kisla hrana spodbujajoči učinek na karies, saj lahko napade sklenino na površini zob in jo raztopi.

Vpliv dude na zobe

Zelo veliko otrok ima dudo, pri tem pa pozabljamo, kako vpliva na otrokove zobe. Vsaka duda, ne glede na obliko, je lahko ob nepravilni uporabi škodljiva za rast zob, zato naj ima otrok dudo v ustih le takrat, ko je to res potrebno, npr. za tolažbo, preden zaspi. Nikakor pa ne, kadar je ne sesa aktivno in jo ima v ustih le zaradi razvade.

Poškodbe prvih zobkov

Poškodbe mlečnih zob so pogoste, a zelo redko imajo posledice pri stalnih zobeh. Najpogostejši je premik zoba (proti nebu, levo, desno, v kost, proti ustnici), majanje zoba ali odlom dela zobne krone. Lahko pa pride tudi do preloma zobne korenine, vendar so to pri mlečnih zobeh redkejše poškodbe. Obisk zobozdravnika je pri poškodbah nujen, čeprav ne zahteva vedno zobozdravniške oskrbe. Dostikrat je vse, kar mora zobozdravnik narediti, natančen pregled in svetovanje staršem. »V primeru izbitega stalnega zoba, najdeni zob primite za krono zoba in ga čim prej shranite v fiziološko raztopino, mleko ali pod jezik ter poiščite zobozdravniško pomoč,« svetuje Ana Zupančič, ustni higienik. Pri zobobolu dajte otroku zdravilo proti bolečinam (ne antibiotik), očistite zobe in pojdite k zobozdravniku.

Prvi mlečni zobki pri otroku lahko izpadejo v zelo širokem obdobju, kot je tudi široko obdobje izraščanja zobkov. Simona Velkavrh Kirn, dr. dent. med. pojasnjuje, da je izpadanje mlečnih zobkov odvisno od tega, kako in kdaj se pojavijo prvi mlečni zobki, odvisno je tudi od tega, ali je otrok deklica ali deček. Dostikrat je tako, da začnejo najprej izraščati spodnje šestice, ki so prvi stalni zobki, pri petih letih, mlečni zobki pa lahko izpadajo tudi do 14. leta, zato je potrebna redna nega in saniranje.

 

Izraščanje zobkov do enega leta starosti

Izraščanje zob je normalen fiziološki proces, vendar veliko staršev pove, da so otroci med izraščanjem zob bolj nemirni, se bolj slinijo in se tudi ponoči zbujajo pogosteje kot običajno. Nekateri imajo drisko in povišano telesno temperaturo.

Čas izraščanja zob sovpada z oralno fazo v razvoju otroka. Otrok v tej fazi uporablja usta za raziskovanje sveta. Pogosto pride do okužbe, na katere se telo odzove s povišano telesno temperaturo. Zaradi hitrejših procesov presnove med povišano telesno temperaturo je tudi izraščanje zob pospešeno. Kdaj bo dojenček dobil prvi zobek, je težko napovedati. Vsak otrok zase je individualen in tako je tudi pri zobkih. Večina dojenčkov dobi svoj prvi zobek med tretjim in dvanajstim mesecem, najpogosteje okoli šestega meseca. »Vedno govorimo o nekem statističnem povprečju in iz tega potem naredimo povprečne starosti za izraščanje zob – kdaj se pri večini otrok nekaj zgodi. Zato so popolnoma normalni odkloni v obe smeri, pač vsak otrok ima nek svoj ritem izraščanja zob,« pravi Lidia Rahne, dr. dent. med. spec. pedontolog, ZD Nova Gorica.

Najprej spodnji sekalci

Ritem izraščanja zobkov je različen, običajno izrastejo najprej spodnji sekalci oz. spodnja mlečna enka. »Eni otroci dobijo prvi zobek šele po enem letu in imajo pri letu in pol isto število zob kot otroci, ki so dobili prvi zobek pri 6 mesecih in so med naslednjimi izraslimi zobmi bili večji časovni presledki, tako da pri starosti enega leta in pol niso imeli nič več zobkov kot otroci v 1. skupini. Zgodi se, da vsi zobje ”zamujajo” pri izraščanju, pa ima kljub temu okoli tretjega leta otrok vse zobe ali morda manjka ena ali obe zgornji petici. Nekateri otroci so pri enem letu brez zob. Večina otrok ima v tej starosti 2 spodnja prva sekalca in 2–4 zgornje sekalce,« Rahne, dr. dent. med. spec. pedontolog, ZD Šiška. »Navadno je potem nekaj premora pred naslednjim zobkom (tudi več tednov ali le en teden). Sledi izrast zgornjih sekalcev, sledijo prvi mlečni kočnik oz. 4, potem podočnik in kot zadnji izraste drugi mlečni kočnik oz. 5. Običajno vseh 20 mlečnih zob izrase do 3. leta starosti. Lahko pa izraste hkrati tudi več zob. Zanimivo je, da število izraščajočih zob in težave pri izraščanju zob niso povezane

Znaki, ki naznanjajo prihod prvega zobka

Povečano slinjenje in trše grizenje

Prvi znaki izraščanja se lahko pokažejo že mesec ali dva preden opazimo prvi zobek. Eden od znakov, ki nastopijo najprej, je običajno povečano slinjenje. Poleg slinjenja otrok rad daje v usta prste ali trše predmete. »V ustih vidimo nabreklo dlesen, pod katero se običajno zelo lepo vidi krona neizraslega zoba. Če pomasiramo s prsti, lahko prav jasno otipamo prihajajoči zob.« Lidia Rahne pa dodaja: »V tem obdobju se intenzivnost slinjenja spreminja. Zgodi se, da je 2–3 mesece slinjenje povečano in šele v tretjem ciklusu izraste zob.«

Povišana temperatura in driska

Večini otrok zobki izrasejo brez težav in bolečin, vendar so tudi izjeme. Otrok ima lahko težave ob izraščanju enega zoba in kasneje ne več, lahko mu hkrati izraščajo trije zobje popolnoma brez težav. Poleg slinjenja pa so najpogostejše težave, predvsem za starše, neprespane noči in jok dojenčkov. Veliko staršev opaža tudi vročino in drisko. »Povišana telesna temperatura ni povezana z izraščanjem zob, kajti gre za fiziološki proces. Res pa je, da ob povišanju temperature, vsi procesi potekajo hitreje in takrat tudi izrase kakšen zob, kar pa je posledica in ne vzrok.«

Nasveti

Lijana Jurečič svetuje, da otrokom, ki so občutljivejši, pomagate:

zobki1

  • z masiranjem dlesni, kajti, ko zob predre dlesen je tudi težav konec. Najlaže to dosežemo tako, da otroku omogočimo grizenje trše, lahko tudi hladne hrane (npr. korenje), raznih pripomočkov za žvečenje.
  • lahko vmasiramo balzame oz. gele za lajšanje bolečin, ki jih prodajajo v lekarnah. Ti pripomočki delujejo krajši čas, približno 2 uri, treba pa jih je dobro vmasirati v dlesen, sicer jih slina hitro odplakne. Ker vsebujejo lokalni anestetik, so učinkoviti.

Zakasnelo izraščanje zobkov

O zakasnelem izraščanju zob govorimo takrat, ko otrok nima še nobenega zobka od okoli 18. meseca dalje (kar je zgornja meja okvirnega izraščanja). Vsak zob ima svoje okvirne starosti izraščanja in tudi vrstni red izraščanja zob je zelo pester.

 

 

Izraščanje zob in čiščenje

Izraščanje zob je normalen fiziološki proces, vendar starši opažajo, da so otroci med izraščanjem zob bolj nemirni, se bolj slinijo in se tudi ponoči zbujajo pogosteje kot običajno. Nekateri imajo drisko in povišano telesno temperaturo. Izraščanje zobkov je dolgotrajen proces, ki lahko traja vse do tretjega leta starosti.

Najprej spodnji sekalci

Večina dojenčkov dobi svoj prvi zobek med tretjim in dvanajstim mesecem, najpogosteje okoli šestega meseca. Običajno izrastejo najprej spodnji sekalci oziroma spodnja mlečna enka. Nekateri otroci dobijo prvi zobek šele po enem letu. Zgodi se, da vsi zobje ”zamujajo” pri izraščanju, vendar ima otrok kljub temu okoli tretjega leta vse zobe ali mu morda manjka ena ali obe zgornji petici.

Izraščanje mlečnih zob:

  • prvi (srednji) sekalci: med 6. in 9. mesecem
  • drugi (stranski) sekalci: med 8. in 10. mesecem
  • prvi kočniki (štirice): med 12. in 16. mesecem
  • podočniki (trojke): med 18. in 20. mesecem
  • drugi kočniki (petice): med 24. in 36. mesecem

Znaki, ki naznanjajo prihod prvega zobka

Povečano slinjenje in trše grizenje

Prvi znaki izraščanja se lahko pokažejo že mesec ali dva, preden opazimo prvi zobek. Eden od znakov, ki nastopijo najprej, je običajno povečano slinjenje. Poleg slinjenja otrok rad daje v usta prste ali trše predmete. »V ustih vidimo nabreklo dlesen, pod katero se običajno zelo lepo vidi krona neizraslega zoba. Če pomasiramo s prsti, lahko prav jasno otipamo prihajajoči zob.« Lidia Rahne dodaja: »V tem obdobju se intenzivnost slinjenja spreminja. Zgodi se, da je od 2 do 3 mesece slinjenje povečano in šele v tretjem ciklusu izraste zob.«

Povišana temperatura in driska

Večini otrok zobki izrastejo brez težav in bolečin, vendar so tudi izjeme. Otrok ima lahko težave ob izraščanju enega zoba in kasneje ne več, lahko mu hkrati izraščajo trije zobje popolnoma brez težav. Poleg slinjenja pa so, predvsem za starše, ena najpogostejših težav neprespane noči in jok dojenčkov. Veliko staršev opaža tudi vročino in drisko. »Povišana telesna temperatura ni povezana z izraščanjem zob, kajti gre za fiziološki proces. Res pa je, da ob povišanju temperature vsi procesi potekajo hitreje in takrat tudi izrase kakšen zob, kar pa je posledica in ne vzrok.« Lidia Rahne.

Nasveti pri izraščanju zobkov

Lijana Jurečič svetuje, da bolj občutljivim otrokom pomagate:

  • Z masiranjem dlesni, kajti ko zob predre dlesen, je tudi težav konec. Najlaže to dosežemo tako, da otroku omogočimo grizenje trše, lahko tudi hladne hrane (npr. korenje) ali raznih pripomočkov za žvečenje.
  • Lahko vmasiramo balzame oziroma gele za lajšanje bolečin, ki jih prodajajo v lekarnah. Ti pripomočki delujejo krajši čas, približno dve uri, treba pa jih je dobro vmasirati v dlesen, sicer jih slina hitro odplakne. Ker vsebujejo lokalni anestetik, so učinkoviti.

Vpliv dude na zobe

Zelo veliko otrok ima dudo, pri tem pa pozabljamo, kako vpliva na otrokove zobe. Vsaka duda, ne glede na obliko, je lahko ob nepravilni uporabi škodljiva za rast zob, zato naj ima otrok dudo v ustih le takrat, ko je to res potrebno, npr. za tolažbo, preden zaspi. Nikakor pa ne, kadar je ne sesa aktivno in jo ima v ustih le zaradi razvade.

Navodila za pravilno čiščenje zobkov otroku

Pri čiščenju so pomembni krožni gibi in naj traja številu zob in otrokovi starosti primeren čas. Kajti ko je izraščen le 1 zobek, čiščenje traja nekaj sekund, potem pa se s starostjo in številom zob približujemo 3 minutam.

Zobe čistimo v takšnem vrstnem redu:

  • grizalne površine,
  • zunanje površine zob,
  • notranje površine zob.

Primeren čas za uporabo zobne ščetke je, ko se pojavi prvi mlečni zob v ustni votlini (med šestim in osmim mesecem starosti otroka). Teja Kodre Konec opozarja, da otroci potrebujejo pomoč pri ščetkanju do približno desetega leta starosti, saj dokler je otrok še majhen, nima razvitih ročnih spretnosti in je njegovo ščetkanje neučinkovito, poleg tega se pa tudi ne zaveda posledic nedoslednega čiščenja.

Pri otrocih se poslužujemo dveh vrst tehnik čiščenja in sicer, tako imenovana od rdečega proti belemu – ščetkamo od dlesni proti zobu (v zgornji čeljusti navzdol, v spodnji pa navzgor). Druga, nekoliko težja tehnika je, da postavimo ščetine zobne ščetke pod kotom 45° na zob oziroma zobno krono in izvajamo krožne gibe z rahlim pritiskom. Pomembno je, da odstranimo obloge vzdolž dlesnične linije. Ščetkati je treba vse ploskve zoba; zunanje, notranje in grizne. Da ne izpustimo nobene ploskve, ščetkamo zobe v istem zaporedju. V primeru tesnega stanja zob je priporočljiva uporaba zobne nitke, s katero čistimo prostore med zobmi.

Velikokrat se zgodi, da je ščetkanje zob zelo težavno, a kljub temu moramo vztrajati, zato naj bo umivanje zobkov zanimiv, zabaven obred – otroku pojemo pesmico, mu pripovedujemo zgodbico. Dokler je otrok majhen, mu zobe čistimo tako, da leži na trdi podlagi obrnjen na hrbet proti nam, ko pa malo odraste ga lahko držimo v naročju in  se z glavo naslanja na našo roko. Z eno roko mu odmikamo ustnice ali lice z drugo pa ščetkamo. Pomembno je, da gredo zvečer v posteljo s čistimi zobmi in ponoči ne pijejo sladkanih pijač oziroma pijejo le vodo.

Obisk pri zobozdravniku ni nekaj groznega

Otroka peljite k zobozdravniku v prvem letu starosti, ne glede na število izraslih zob, kasneje vsaj 1x letno oziroma po navodilu zobozdravnika. Zelo pomembna je priprava otroka doma. Izogibajte se temu, da bi obisk zobozdravnika kadarkoli prikazali kot negativnega. Prav tako naj mu nihče ne govori grozljivih zgodbic o bolečinah, ki jih je kdo doživljal, pa čeprav imate slabe izkušnje. Obvestite svojega otroka, da bo zobozdravnik pregledal njegove zobe, jih preštel, pogledal, če so zdravi, in mogoče pokazal, kako jih je treba pravilno ščetkati.

Kaj škodi zobem 

Sladka hrana in pijača spodbujata rast bakterij, ki povzročajo zobno gnilobo. Sladkor ni samo v sladkarijah, ampak tudi v mnogih drugih živil in pijačah, kot so marmelada, med, čokoladno-lešnikov namaz, sadni jogurt, sadna skuta, pudingi, žitarice za zajtrk, musliji, suho sadje, slano pecivo, čips, bel kruh, sadni sokovi, sadni nektarji (50-odstotni sadni delež), pijače (sadni sok približno 6–12 % sadja), limonada, pijače kola, ledeni čaj, kečap itd. Poleg sladke hrane ima tudi kisla hrana spodbujajoči učinek na karies, saj lahko napade sklenino na površini zob in jo raztopi.

Poškodbe prvih zobkov

Poškodbe mlečnih zob so pogoste, a zelo redko imajo posledice pri stalnih zobeh. Najpogostejši je premik zoba (proti nebu, levo, desno, v kost, proti ustnici), majanje zoba ali odlom dela zobne krone. Lahko pa pride tudi do preloma zobne korenine, vendar so to pri mlečnih zobeh redkejše poškodbe. Obisk zobozdravnika je pri poškodbah nujen, čeprav ne zahteva vedno zobozdravniške oskrbe. Dostikrat je vse, kar zobozdravnik mora narediti, natančen pregled in svetovanje staršem. »Pri izbitju stalnega zoba najdeni zob primemo za krono zoba. Če je zob umazan, ga na kratko (10 sekund) speremo s hladno tekočo vodo in ga poskusimo vstaviti v kost. V nasprotnem primeru pa zob čim prej shranimo v fiziološko raztopino, mleko ali pod jezik, in poiščemo zobozdravniško pomoč,« svetuje Ana Zupančič, ustni higienik. Pri zobobolu otroku damo zdravilo proti bolečinam (ne antibiotik), očistimo zobe in gremo k zobozdravniku.

Črne pikice na zobeh

Brez pregleda pri zobozdravniku se črne pikice na zobeh ne morejo opredeliti; lahko gre za karies, ali pa za črne obloge, ki so posledica prisotnosti kromatogenih bakterij v ustni slini. Te obloge so bolj vidne na mlečnih zobeh zaradi same zgradbe zoba. So neškodljive, zob zaradi tega ne propade in ker gre le za estetsko težavo, jih pri malih otrocih ne odstranjujejo.

Kdaj prvič k zobozdravniku

Oglejte si video, v katerem Lidia Rahne poudarja, da na prvem pregledu zobozdravnik svetuje staršem ter jim pokaže kako čistiti zobke.

Obisk pri zobozdravniku
Obisk pri zobozdravniku

Prvi obisk pri zobozdravniku priporočamo med šestim in dvanajstim mesecem. V tem času izrašča prvi zob, otrok dobiva nove navade, ki so lahko včasih tudi škodljive. Če otrok pride pravi čas, lahko le te hitro odpravimo – npr, pitje sladkih tekočin po steklenički ali se ne umiva dovolj, zato pokažemo, kako umiti, da je uspešno. Zato priporočamo, da do prvega leta je prvi obisk.

Se dojenčki, otroci na prvem obisku bojijo zobozdravnika? Ne bojijo se zobozdravnika, ampak se bojijo nekaj novega, bojijo se nečesa kar ne poznajo. Poskušamo to narediti čim bolj prijazno, otroku poskusimo slediti, da mu ponudimo našo roko v rokavici, da si jo ima čas ogledati, da nam malo zaupa, velikokrat sam otrok vzame roko z rokavico in jo začne grizljati in je dejansko pregled že opravljen.

Julija je pogumna 11-mesečna deklica, ki je obiskala prvič zobozdravnika. V videu si poglejte, kako je izgledal prvi pregled pri zobozdravniku.

Kako negujemo zobe pri dojenčku

Nega zobkov je zelo pomembna od prvega zobka dalje. Lidia Rahne, dr. dent. med. spec. pedontolog, svetuje, da naj že od začetka vzpostavimo ritem umivanja zob, vpeljemo rutino jutranjega in večernega umivanja, da kasneje ne bomo imeli težav.

Prve zobe je treba seveda čistiti. Otrok, ko nekako začne dobivati zobe začne jesti gosto pasirano hrano ki se pogosto lepi na zobe. Da bi bilo čiščenje zob za otroka čimbolj prijetno, je treba se prilagoditi otroku. Načeloma na začetku ni tako težko, postane pa težje ko začnejo rasti prvi zobki, ker otroka bolijo dlesni.

Pri čiščenju moramo biti zelo nežni, čiščenje lahko naprimer poteka popoldne, ne pred spanjem, saj je otrok takrat še spočit, sit in lažje sprejema te nove psotopke. Pozneje pa še veliko lažje čistimo morda celo dvakrat na dan. Od začetka čistimo z gazico, ki jo namočimo v vodo ali pa nesladkan čaj. To je naprimer za sekalce, ker imajo ravne površine.

Skrajni zadnji čas, da začnemo uporabljati zobno ščetko pa je ko otroku zraste prvi mlečni kočnik. Ta ima jamico, ki je ozka v obliki črke V in ne moremo pravilno čistiti. Priporočamo pa začnemo že prej. Pri malem otroku je težko čistiti na pravilen način čiščenja zob, ker nima potrpljenja, pomembno je samo, da odstraniti te zobne obloge.

Kako olajšamo dojenčku težave pri izraščanju zob

Lidia Rahne, dr. dent. med. spec. pedontolog svetuje, da pri otrocih, ki so občutljivejši, da jim pomagate z masiranjem dlesni, kajti, ko zob predre dlesen je tudi težav konec. Lahko vmasiramo balzame oz. gele za lajšanje bolečin, ki jih prodajajo v lekarnah. Predvsem pa svetuje, da starši sledijo otroku.

V tistem času, ko mu izraščje zobje, daje igrače, prste, cele roke v usta, grizala, dude in si stem pomaga. Ta del si drgne, si lajša bolečino oziroma nelagodje.

Če starši temu sledimo, opazimo, kaj otroku ustreza in lahko enako delamo tudi mi, če nam otrok dovoli, da s čisto roko podrsamo po dlesni in otrok bo to pokazal, ali mu je to všeč ali ne. Pri tem lahko uporabljamo tudi gele proti bolečinam, gele za sluznico, teh je več vrst, nekateri umrtvičijo zob ali ne vsebujejo anestetika in je narejen na zeliščni osnovi in deluje pomirjevalno na sluznico.

Kako izraščajo zobki pri dojenčku

Izraščanja zobkov pri otrocih poteka zelo različno. Običajno izrastejo najprej spodnji sekalci oz. spodnja mlečna enka. Lidia Rahne, dr. dent. med. spec. pedontolog, poudarja da se zgodi, da zobje „zamujajo“ pri izraščanju, pa kljub temu okoli tretjega leta ima otrok vse zobe ali morda manjka ena ali obe zgornji petici.

Zelo individualno izraščanje zob. običajno res izraste prvi spodnji sekalec, dostikrat se zgodi, da se malo pomeša vrstni red, včasih prvi izraste zgornji sekalec. Nekako je to individualno, nekaj vpliva ima tudi dednost. V družinah, kjer so starši otrok imeli kasnejši izrast zob, imajo tudi otroci kasnejši izrast oziroma dobivajo kasneje zobke. Nič ne pomeni zgodnje izraščanje zobkov.

Lahko se zgodi, da dobi otrok prvi zobek pri šestih mesecih in so presledki med naslednjimi zobki večji. Pri 1,5 letu imajo nekateri otroci isto število zob, če so dobili prvega pri šestih  mesecih ali pa če so ga dobili pri enem letu. Če pri 1,5 letu ni znakov, da bi otrok dobil zobek, rečemo, da je to pozno izraščanje zob. Najprej izraste spodnji sekalec, nato zgornji sekalci, sledijo spodnji sekalci. Na to štirice, sledijo trojke in na koncu pridejo petice.

Kakšni so znaki izraščanja zob pri dojenčku

Oglejte si video o drugih znakih izraščanja zobkov z Lidio Rahne, dr. dent. med. spec. pedontologom.

Velikokrat se zgodi, da se otrok začne sliniti, in to je eden od znakov izraščanja zob. To slinjenje se nato zmanjša in se pojavlja čez dva do tri mesece, zgodi se lahko, da šele okoli osmega ali desetega meseca izraste prvi zobek. Ti ciklusi se lahko ponavljajo dvakrat, trikrat in ker je otrok takrat nekoliko nerazpoložen, je pričakovanje staršev, da je vzrok v zobu in pričakujejo, a se nič ne zgodi.

Prvi spodnji sekalec pride prvi, dlesen okoli zoba tik preden pride zobek na površje izgleda nekoliko zadebeljena, na otip mehka, če dobro pogledamo, lahko na vrhu zobnega grebena, kjer pride zobek ven, se pokaže mala črtica. S tem je nakazano, kje naj bi zobek izrastel. Tik preden izraste, kakšen dan prej, se začuti žagico, ki jo ima zobek. Pri zgornjem je nekoliko lažje, ker so večji in kost v zgornji čeljusti je nekoliko tanjša, zato lahko nekaj mesecev prej zaznamo obrise.