O zaprtju govorimo, če otrok izpolnjuje vsaj dva izmed sledečih kriterijev:
- blato odvaja dvakrat ali manj kot dvakrat na teden,
- če je odvajanje blata boleče in dolgotrajno,
- če pride do enkopreze (mazanja hlač z blatom) vsaj enkrat tedensko, potem ko otrok ne odvaja več blata v plenice,
- če zadržuje blato,
- če ima veliko blata v zadnjem delu črevesa,
- če je izločil take količine blata, da se je zamašila straniščna školjka.
Dva izmed sledečih kriterijev morata biti izpolnjena vsaj mesec dni pri otrocih do četrtega leta starosti in vsaj dva meseca pri starejših otrocih, da lahko govorimo o funkcionalnem zaprtju.
Kot posledica dolgotrajnega zaprtja se lahko pojavi enkopreza. Enkopreza je proces uhajanja blata, če se to začne dogajati po določenem času, ko se je otrok že naučil zadrževati blato. Običajno se enkopreza pojavi po četrtem letu starosti. Pogosteje uhaja blato dečkom in otrokom, ki imajo vedenjske, čustvene motnje ali težave pri učenju. Vsak četrti otrok je zaradi zaprtja napoten v specialistično pediatrično gastroenterološko ambulanto in 10 % otrok je iz istega razloga pregledanih pri pediatru. K razvoju zaprtja so nagnjeni nedonošeni otroci, otroci z razvojnim zaostankom, otroci, pri katerih se pojavi zaprtje že v dojenčkovem obdobju, in otroci s pozitivno družinsko anamnezo za zaprtje. Preden lahko govorimo o nenevarnem- funkcionalnem zaprtju mora zdravnik izključiti organsko zaprtje pri otroku. Na organski vzrok za zaprtje zdravnik posumi, če je pri otroku z zaprtjem prisoten alarmen znak ali simptom. Med alarmne simptome in znake sodijo:
- zakasnjeno odvajanje mekonija (prvo blato novorojenčka),
- pozitivna družinska anamneza za motnje oživčenja črevesa,
- začetek oteženega odvajanja blata že v prvem mesecu starosti,
- nenapredovanje na telesni teži,
- bruhanje žolčne vsebine,
- napihnjenost trebuha,
- kri na blatu ob odsotnosti razpoke ob anusu,
- spremembe na koži v ledveno-križničnem predelu,
- prazna ampula pri digitorektalnem pregledu,
- odstopanja v nevrološkem statusu v spodnjem delu telesa.
V primeru prisotnosti alarmnega simptoma ali znaka je treba otroka nujno napotiti še na pregled v gastroenterološko ambulanto. V več kot 95 % primerih zaprtja pa govorimo o funkcionalnem zaprtju, kjer pregled pri specialistu gastroenterologu ni potreben. Zdravljenje funkcionalnega zaprtja lahko traja dolgo, na uspeh pa v največji meri vpliva stopnja sodelovanja staršev. Starejšim otrokom in staršem zdravnik razloži mehanizem nastanka zaprtja na čim bolj enostaven in razumljiv način. S starši se zdravnik dogovori za načrt zdravljenja. V kolikor pri digitorektalnem pregledu otroka zdravnik zatipa čep, je potrebna dizimpaktacija. Za odstranitev čepa se uporablja ozmotsko odvajalo – polietilenglikol 3–6 dni zaporedoma, ki se ga daje v peroralni obliki. V kolikor to ni uspešno, so potrebne klizme. Sledi dolgotrajno vzdrževalno zdravljenje. Za vzdrževalno zdravljenje uporabljamo laktulozo ali še bolje polietilenglikol. Odmerek obeh zdravil je treba prilagajati glede na učinek. Polietilenglikol je načeloma učinkovitejši od laktuloze in ne povzroča tvorbe črevesnih plinov – napihnjenosti trebuha. Kot »akutno« pomoč se lahko uporabi še glicerinska svečka. Zdravilo morajo redno prejemati vsaj dva meseca oz. vsaj še mesec dni potem, ko se vzpostavi redno odvajanje blata normalne konsistence.
Poleg rednega prejemanja ozmotskih odvajal morajo otroci uživati dovolj tekočine in vlaknin ter morajo vsak dan ob istem času poskušati odvajati blato (najbolje zjutraj). Ni pa dokazov, da bi presežek vlaknin ali tekočine koristil.
Z zaprtjem se lahko kaže tudi alergija na beljakovine kravjega mleka, zato je v primeru trdovratnega zaprtja pri otroku smiselno razmisliti tudi o 14-dnevnem, poskusnem zdravljenju z dieto brez beljakovin kravjega mleka.
