Avtorji Objave od Katarina Jevšjak

Katarina Jevšjak

http://www.kranjski-vrtci.si/

organizatorka ZHR in prehrane

Umivanje rok otroka

Študije kažejo, da se v pol ure dotaknemo vsaj 300 površin, na katerih se nahajajo mikrobi, zato je pomembno, da si dovolj pogosto in pravilno umivamo roke. To je en od osnovnih higienskih ukrepov. Majhni otroci si ne znajo sami pravilno umiti rok, zato jim starši in vzgojitelji pri tem pomagajo ter jih nadzorujejo.

»Z umivanjem rok zmanjšamo prisotnost (potencialno patogenih) mikrobov na rokah in posledično možnost, da jih otroci vnesejo v telo, npr. v usta, na sluznice, v ranice na koži ipd. Starši so zgled otroku pri umivanju rok,« pojasnjuje Eva Grilc, NIJZ.

»Umivanje rok je preprost postopek, s katerim se lahko prepreči prenos številnih nalezljivih bolezni. Pomembno pa je, da se umivanje rok izvaja smiselno in natančno, kar pomeni, da rok ne umivamo vsepovprek, ter da takrat, ko je umivanje potrebno, to izvajamo temeljito,« pojasnjuje Tina Kamenšek, dipl. med. sestra.

Kdaj umivamo roke

Kamenškova svetuje, da roke umivamo po nečistih opravilih, pred izvajanjem čistih opravil ter vedno, kadar so vidno umazane. Še posebno skrbno umivamo roke pred pripravo jedi, pred jedjo, po uporabi sanitarij, po kihanju, kašljanju in dotikanju telesnih izločkov, po prijemanju živali ali živalskih iztrebkov, po stiku z bolnimi. Pri tem je pomembno dosledno in vestno umivanje rok v času razsajanja različnih bolezni.

Umivanje rok v vrtcu

»Pri delu z rokami se dotikamo različnih predmetov, snovi in drug drugega. Velikokrat se niti ne zavedamo, s čim vse pridejo v stik naše roke pri neposrednih dnevnih opravilih in kako pomembno je, da roke temeljito umivamo. Estetika gibanja in dela pri posameznem opravilu v vrtcu (obrok, nega, igra) nista pomembna zaradi videza, ampak predvsem zaradi preprečevanja širjenja okužb,« poudarjata Marjeta Podpečan in Katarina Jevšjak, organizatorki ZHR in prehrane. Roke si umivamo zato, da ne prenašamo klic z otroka ali strokovne delavke na hrano, posodo, površino, drugo osebo ter da se sami ne okužimo.

Navodila za umivanje rok:

  • stojimo v primerni in udobni oddaljenosti od umivalnika,
  • roke si zmočimo preko zapestij,
  • roke si namilimo preko zapestja (miljenje traja 10-15 sekund),
  • načrtno taremo roko ob roko – prste, med prsti, dlani, hrbtišče rok, nohti in zapestje (velikokrat se izpusti palca, zato je pomembno da nanju ne pozabimo),
  • roke splakujemo tako, da teče voda od komolcev k dlanem,
  • še enkrat namilimo roke samo do zapestja,
  • temeljito splaknemo, ker ostanki mila lahko dražijo kožo,
  • roke obrišemo,
  • zapremo vodo in odvržemo papirnato brisačko v koš.

Za učenje pravilnega umivanja rok lahko uporabimo motivacijo npr. pesmico (o prstkih), otroke učimo varčnega ravnanja z vodo, milom, papirnatimi brisačkami.

Prehajanje na gosto hrano

Uvajanje goste hrane
Uvajanje goste hrane

Uvajanje goste hrane je proces, v katerega so vključeni tudi starši. Z uvajanjem goste hrane začnemo po 4. mesecu starosti otroka. S katero hrano začnemo pri uvajanje goste hrane, kako uvajati gosto hrano? Poglejte si video z nasveti Katarine Jevšjak in Marjete Podpečan, organizatorki ZHR in prehrane.

Starši se morajo kar konkretno vključiti v tisti obrok hrane. Da mu ne silimo določene hrane, da smo mu zgled  gosto hrano začnemo dajati otroku ne pred 4. mesecem starosti in pa tudi ne pozneje kot pri 6. mesecu starosti. Od začetka dajemo otroku zelenjavo, ki ne napenja, torej mu ne dajemo stročnic. Hrano uvajamo postopoma po žličkah čez dan, ne zjutraj … ne sme biti še popolnoma sit in ne lačen, zato da vidimo, kako se privaja na hrano. Hrano uvajamo tudi postopoma po tednih, en teden uvajajmo eno živilo, naslednji teden drugo živilo. Postopoma uvajamo jedi glede na starost otroka, od začetka zelenjavne kašice. Žita začnemo dodajati nekje ob 7. mesecu otrokove starosti, sadje pa potem kasneje. Jajčni rumenjak in ribe pa nekje med 7. in 10. mesecem otrokove starosti. Po 10. mesecih uvajajo še mleko, po 12. mesecu pa še jajčni beljak.

Tekočina je prav tako zelo pomembno, predvsem v spomladanskem in poletnem času. Glavnino tekočine naj otrok prejme v dopoldanskem času, pri starosti 10.12. mesecih naj bi otrok prejel nekako 2 dcl tekočine, vode ali kakšnih čajev. Sladko ni priporočljivo za otroke, ker se otrok preveč navadi sladkega okusa in potem noče piti ničesar drugega, prav tako seveda to ni priporočljivo in ugodno za zobke, hkrati pa s tem vnese že določen delež kalorij in potem ne je hrane. Starši naj kar pogumno stopijo na to pot in naj se naj ne ustrašijo, ko otrok zavrže hrano, ker  rabi 12 poskusov, da se navadi okusa hrane. Treba je biti pozoren na trdo hrano pri oreščkih, pa tudi pri ribah in perutnini. Vsekakor jih je treba vključiti v prehrano, vendar pa je treba biti bolj previden zaradi možnih koščic.

WordPress Ads