Brain Gym® – telovadba (metoda) za možgane – je zaporedje preprostih in lahkotnih gibov, ki jih izvajajo otroci za izboljšanje učenja s celotnimi možgani. Te vaje olajšajo učenje in spodbujajo učne spretnosti. S pomočjo gibanja se otroci sprostijo in odkrijejo svoje skrite sposobnosti. Gibalne aktivnosti spodbujajo razvoj spretnosti, ki so v šolskem obdobju temeljne za usvajanje spretnosti branja, pisanja, matematike in vzdrževanja pozornosti.
Z izbranimi aktivnostmi, ki so preproste in zabavne ter primerne tako za otroke kot tudi za odrasle, spodbudimo integrirano delovanje možganov in telesa. Namerno gibanje spodbuja nastajanje novih nevronskih poti.
Z metodo Brain Gym® vplivamo na izboljšanje:
- koordiniranega gibanja celotnega telesa,
- koncentracije, spomina,
- obvladovanja hiperaktivnosti ali prekomernega sanjarjenja,
- branja, pisanja, jezikovnih in matematičnih spretnosti,
- komunikacije,
- organizacijskih spretnosti,
- razumevanja,
- čustvenega ravnotežja,
- obvladovanja stresa in doseganja ciljev,
- motivacije,
- samozaupanja in samopodobe.
Brain Gym® gibalne aktivnosti sproščajo stres iz celotnega telesnega in duševnega sistema ter izboljšajo vidno in slušno procesiranje informacij, fine in grobe motorične spretnosti, kontrolo impulzov, miselne sposobnosti osredotočanja, sposobnosti reševanja problemov, kreativnost in druge spretnosti, povezane z učenjem in vedenjem.
Gibanja se izvajajo v treh osnovnih smereh – levo/desno, naprej/nazaj in gor/dol. Te tri osnovne smeri gibanja v povezavi z osnovnimi kognitivnimi in motoričnimi funkcijami znotraj telesa in možganov vzpostavljajo tri osnovne dimenzije v procesu učenja:
- Dimenzija lateralnosti (komunikacija) se nanaša na gibanje z leve proti desni in z desne proti levi ob prehajanju čez sredinsko vertikalno linijo. Ko leva in desna možganska polovica delujeta skladno, je človek sposoben komunikacije in uporabe orodja za izražanje misli preko pisanja in risanja ali za raziskovanje misli drugih preko branja.
- Dimenzija centralnosti je povezana z usklajenim gibanjem spodnjega in zgornjega dela telesa ter hkrati predstavlja most med čustvenimi limbičnimi možgani, ki predelujejo senzorne informacije, in racionalno možgansko skorjo. Uravnoteženost v dimenziji centralnosti je vir čustvene inteligence ter podlaga za veselje, strast, igrivost, socialno povezovanje, spomin in asociacije ter pozitivne občutke o sebi. Dimenzija centralnosti spodbuja koordinacijo oči, rok in telesnih gibov ob tem pa vpliva na razvoj samozavedanja, organizacije in kasnejših akademskih spretnosti.
- Dimenzija fokusiranja zagotavlja inteligenco pozornosti. Dimenzija fokusiranja je odvisna od povezave med sprednjim in zadnjim delom telesa ter frontalnim delom možganov, kjer je sedež vizije ciljev, neobremenjene s strahom, in možganskim deblom. S prehajanjem med obema deloma možganov se vzpostavi učenje gibanja k in stran od dražljaja ter uravnavanje proprioceptorjev, ki spremljajo gibanje v prostoru in dajo občutek meja. Oblikuje se t. i. kinestetična inteligenca, ki je podlaga za prostorsko zavedanje.
Šestindvajset gibalnih aktivnosti je razporejenih v štiri večje sklope:
- vaje raztezanja spodbujajo razvoj osredotočenja in sproščenega usmerjanja pozornosti z zmožnostjo prehajanja od delov na celoto in nazaj, hkrati pa vplivajo na sposobnosti samoizražanja in izbiranja odločitev ter prispevajo k integraciji varovalnih refleksov.
- vaje za energijo so namenjene vzpostavitvi telesne in čustvene stabilnosti ter ravnovesja. Nadalje vzpostavljajo fizično podlago za razvoj ravnotežja, sposobnosti načrtovanja, prostorske usmeritve in telesne organizacije ter emocionalno podlago za zmožnost sodelovanja in igre.
- vaje za pozitiven odnos vzpostavljajo občutek umirjenosti, samokontrole in pripadnosti ter omogočajo posamezniku, da uravnoteži svoja čustva in vzpostavi nadzor nad reakcijo »boja ali bega«.
- gibanje preko sredine vpliva na obvladovanje senzomotorične koordinacije, ki je potrebna za izvedbo simetričnih, dvostranskih aktivnosti v slušnem, vidnem, taktilnem in kinestetičnem polju ter s tem prispeva k rasti občutka avtonomije. Integracija obeh strani ter lahkotno prehajanje čez vertikalno sredinsko linijo telesa in delo v sredinskem polju je pogoj za usklajeno gibanje celotnega telesa ter razvoj sposobnosti istočasnega gibanja in mišljenja.
Primer vaj
Križno gibanje
Osnovno različico križnega gibanja izvajamo tako, da korakamo na mestu in se z roko (ali komolcem) dotikamo kolena na nasprotni strani telesa. Gibanje izvajajmo čim bolj počasi. To gibanje spodbudi delovanje obeh možganskih hemisfer in usklajenost leve in desne strani telesa. Z gibanjem urimo spretnosti grobe motorike. Ko gibanje upočasnimo, vključimo tudi spretnosti fine motorike in ravnotežje.
Otrok lahko izvaja križno gibanje na različne načine.
- Lahko se plazi po trebuhu ali posnema živali, ki hodijo po vseh štirih.
- Igrajmo se z njim zrcalo in posnemajmo križno gibanje drug drugega.
- Otrok se uleže na tla in v tem položaju dviguje nogo in nasprotno roko; to aktivnost lahko izvaja samostojno, lahko pa ga vodimo z dviganjem njegovih nasprotnih nog in rok.
- Osnovno različico križnega gibanja lahko izvaja v različnih smereh – spredaj, zadaj in na obeh straneh.
- Giba se lahko tudi z zaprtimi očmi – tako se izboljša občutek ravnotežja.
- Otrok naj se z rokami dotika stopal, kolen, bokov, komolcev, ramen, oči, ušes, glave na nasprotni strani telesa (izmenično).
Slon
Glavo naslonimo na ramo. Roko iztegnemo in gledamo mimo dlani v daljavo. Z roko rišemo po zraku ležeče osmice in pri tem vključimo gibanje celega telesa in ne samo roke. Kolena so rahlo pokrčena. Vajo ponovimo še z drugo roko. S to vajo aktiviramo delovanje notranjega ušesa za izboljšanje ravnotežja in povežemo obe možganski polovici za poslušanje z obema ušesoma. Vaja spodbuja prehajanje slušne sredine in s tem izboljšanje koncentracije, spomina, sposobnosti tihega govora, slušnega zaznavanja. Povezuje vid, sluh in gibanje celega telesa. Spodbuja delovanje notranjega ušesa za ravnotežje.
