Authors Posts by Jana Mali

Jana Mali

dipl. vzgojiteljica

Malčki in popoldanske aktivnosti

Najprej otroka vključimo v svoje življenje, v naša vsakdanja opravila doma. »Kvalitetno preživljanje časa s svojim otrokom pomeni, da so starši z otrokom v odnosu ‘ena na ena’. Torej, da obenem ne govorijo po telefonu, gledajo elektronske pošte, kuhajo, gledajo televizije ipd., otrok pa jih pri tem opazuje in praktično nima nič od starša. Osebno menim, da je bolj pomembno, kako preživiš čas, in ne, koliko je tega časa,« pravi dipl. vzg. Jana Mali. 

Čas, ki ga imamo s svojim malčkom, lahko vedno kakovostno preživljamo. Otroci so željni raziskovanja in dela. Zanje neko opravilo ni tegoba in »nujno zlo«, temveč želja, da lahko nekaj novega preizkusijo. Ni večjega veselja, ko ugotovijo, da zmorejo sami. »Že Maria Montessori, ustanoviteljica Montessori pedagogike, je podala veliko smernico, ki se je lahko vsi starši poslužujemo: najprej se naučimo spoštovati otroka, ga razumeti in »slišati«, kajti otrok nenehno kliče – pomagaj, da naredim sam. In to je glavno, kar otroci potrebujejo od nas, da mu pomagamo. In ko bomo začeli razmišljati, kaj vse je to, bomo ugotovili, da naši otroci neizmerno uživajo že, če jih vključimo v svoj proces dela, npr. pomagajo nam pri gospodinjMineskih opravilih (pometanje, sesanje, brisanju prahu, pomivanje posode, priprava mize, skupaj pečemo piškote ali kruh, za malo spretnejše: rezanje sadja, zelenjave …). In verjemite, to je za njih zabavna dejavnost. Zaupajmo otrokom in jim pustimo, da raziskujejo in se učijo. Bodimo potrpežljivi in ne kritizirajmo,« pojasnjuje Minea Macur. Vendar pa morate imeti vedno v mislih, da so to otroci, poglejte iz njihove perspektive (počepnite na kolena in skušajte vzeti kozarec z mize).

Pri vsaki dejavnost, ki jih počnemo skupaj z otroki, pa si zapolnimo nekaj pravil:

  • Začnemo z eno dejavnostjo in jo ponavljamo.
  • Najprej jim pokažemo, potem jih pustimo, da poizkusijo sami. Naša naloga je, da jih zgolj usmerjamo.
  • Krepimo in spodbujajmo njihovo domišljijo, ideje in ustvarjalnost.

Otroci so najbolj uspešni in se največ naučijo z dejavnostmi, v katere vključimo vsa njihova čutila: tipanje, okušanje, poslušanje, vid.

Primeri dejavnosti z otrokom do 2 let:

GIBALNE IGRE

Primer: Z dojenčkom se igramo tako, da svoje prste spremenimo v bibo (kazalec in sredinec). Med besedilom prve kitice prsta stopata po dojenčkovi roki navzgor. Ko pride Biba v drugi kitici do vrat, kazalec potrka po otrokovi bradi na trk, trk, trk. Ker dojenček ne zna sam odgovorit na vprašanje “Je kdo doma?”, storimo to mi namesto njega. Povemo, da je tu doma … (ime otroka). Eno in isto pesmico mu ponavljamo, ko bo že znal povedati svoje ime, nam bo odgovoril sam.

Biba leze brez oddiha, blja, blja, blja,

biba leze in sopiha,

blja, blja, blja.

Biba je do vrat prišla.

Masaa_rok_dojenkaTrk, trk, trk, je kdo doma?

MASAŽA, TELOVADBA Z DOJENČKI

USTVARJANJE

(risanje s prsti, risanje po pšeničnem zdrobu …) 

IZDELOVANJE ČUTNIH POSOD

(npr.: V posodo iztisnemo malo brivske pene, da jo bodo otroci gnetli med prsti, posodo napolnimo s kamenčki (da jih bodo tipali).) 

 

Različne dejavnosti z otrokom od 2. leta dalje:

GIBALNE IGRE

Primer: Usedemo se na tla, otrok sedi pred nami, da se gledamo.

EN PIŠČANČEK, NOGI DVE (dvignemo noge in z njimi potresemo),

PA UTRUJENI OBE (noge padejo na tla, malo jih pobožamo).

EN PIŠČANČEK, UČKA DVA (pomencamo si oči),

PA ZASPANA STA OBA (dlani damo skupaj (kot da prosimo) in jih prislonimo ob obraz, ter glavo rahlo nagnemo).

HITRO, ZIBKO NAREDIMO (roke sklenemo v zibko),

PIŠČE VANJO POLOŽIMO (kakor, da vzamemo piščančka in položimo v našo zibko – roke še vedno nakazujejo zibko).

MAMA KOKLJA BO PRIŠLA (pokažemo, kakor da nekdo prihaja h nam),

PIŠČE BO ZAZIBALA (roke sklenjene v zibko, zazibamo sem in tja.)

Sprehod (na sprehodu se pogovarjajte o predmetih, mimo katerih greste).

Igrajte se z žogo (mečite na koš, žogo si podajajte, zbijajte keglje, brcajte v gol).

IGRANJE2S kolesi, skiroji, rolerji (naredite poligon s škatlami, stožci, različnimi ovirami). 

USTVARJANJE

(risanje, plastelin, striženje, lepljenje, izdolbite bučo za noč čarovnic, izdelajte novoletne čestitke, naredite si pustno masko ali celo kostum iz odpadnega materiala, izdelajte dekoracije in poživite dom ali otroško sobo …)

TELOVADBA

(gibalne igre, npr.: letalo, potres, poplava, igre na prostem)

PRAVLJICE, KI JIH IZVEDEJO OTROCI

(čim več berite z otrokom, naj vam tudi otrok pripoveduje pravljico). 

LUTKE

(pokažite otrokom, kaj vse je lahko lutka: naši prsti, ki jih porišemo, nogavica na roki, prstne lutke, ki jih izdelamo sami, blazina, obiščite galerijo, muzej, gledališče, jamo, si oglejte predstavo …)

GLASBA

(izdelajte inštrumente: npr. ropotuljo iz škatle, v katero nasujemo riž in spodbujajte, da otroci zaigrajo na inštrument in zapojejo. Mi pa jim dajemo ritem s ploskanjem.)

ČUTNE ŠKATLE

(škatle napolnite z: vodo, mivko, zemljo in travo. Otrokom damo igračke – živali, npr. ribice, slone, tigre, opice, kravice, ovčke, pujske … Otroci razvrščajo živali v škatle, kjer je okolje primerno za njih. Pustimo, da sami izberejo. Nato predlagamo, da naredimo skupaj, popravimo morebitne napake in jim razložimo.)

Ko boste ugotovili, na katerem področju so vaši otroci najbolj aktivni, pa lahko začnete z izbiro bolj intenzivnih (plačljivih) dejavnosti, ki jih izvajajo strokovnjaki.

 

Kvalitetno preživljanje prostega časa

Kaj pomeni kvalitetno preživljanje prostega časa s svojim otrokom

»Kvalitetno preživljanje prostega časa s svojim otrokom pomeni, da so starši res z otrokom v odnosu ‘ena na ena’. Torej, da obenem ne govorijo po telefonu, gledajo elektronske pošte, kuhajo, gledajo televizije ipd., otrok pa jih pri tem opazuje in praktično nima nič od starša. Osebno menim, da je bolj pomembno, kako preživiš dani čas, in ne, koliko je tega časa,« pravi dipl. vzg. Jana Mali.

Kako se tega lotiti

Najučinkovitejše so pravzaprav povsem enostavne stvari: skupaj z otrokom berite knjigo, rišite, ustvarjajte, se igrajte z žogo, pojte, se igrajte družabne igre, skratka marsikaj lahko počnete skupaj, vse to pa mora biti prilagojeno starosti in sami osebnosti otroka (nekateri radi ustvarjajo, drugi se raje športno udejstvujejo ipd. – upoštevajte to pri izbiri dejavnosti!). »Otrok naj začuti, da smo tam zaradi njega in da nama je obema fino, da sva skupaj in se skupaj igrava, pospravljava, jeva, pripravljava mizo, briševa posodo … Otroci čutijo srčno kulturo, mi pa se potrudimo, da smo prijazni, nasmejani, uporabljamo vljudnostne izraze in se spoštujemo,« pravi Malijeva.

Nekaj namigov, kaj vse lahko počnete skupaj z otroci:

Mama in hči
Mama in hči
Na gibalnem področju
  • Pojdite na sprehod v okolici doma ali na bližnji hrib in se ob tem pogovarjajte o predmetih, mimo katerih greste, ali spreminjajoči se naravi, sosedovi muci, vlaku, ki pelje mimo, babice …
  • Igrajte se z žogo: mečite na koš, žogo si podajajajte, zbijajte keglje, brcajte v gol.
  • S kolesi, skiroji, rolerji, lahko pa tudi zgolj tečete po poligonu, ki ga naredite na dvorišču s škatlami, stožci, različnimi ovirami.
  • Če na radiu ali po televiziji slišite glasbo, primite otroka in zaplešita skupaj – otroci zelo radi plešejo in pojejo. Še bolj zabavno bo, če se vključi cela družina. »Otroku je nadvse zabavno, če z vami zapleše, skače in ploska. Saj ni treba, da vas vidi še kdo razen domačih. Otroka ne moti, če pojete malo po svoje, ampak uživa ob skupnem petju in plesu. Lahko zavrtite CD in plešete kot nori – zabava je zagotovljena,« pravi vzgojiteljica.
Na jezikovnem področju
Branje knjigic.
Branje knjigic.
  • Jana Mali pravi: »Branje je kultura naroda. Z njim otroku razvijamo razumevanje, povečujemo besedni zaklad in burimo neskončno domišlijo. Preberite mu pravljico. Ko bo vaš dveletni otrok že osmič dejal “Še!”, vedite, da ste na dobri poti k razvoju bralne kulture. Res je včasih branje zaradi slikanic otrokom privlačnejše kot sedenje in poslušanje, vendar ilustracije omejujejo otrokovo domišljijo. Vključite tudi partnerja in starejše otroke. Če bo pravljici vsak dodal še kakšen svoj konec in novo osebo, bo toliko bolj zanimiva in vsakič enaka in drugačna hkrati.«
  • Z otrokom se čim več pogovarjajte: o stvareh, ki ji vidite v danem trenutku, o reviji, ki jo skupaj prebirata, med obroki, med pospravljanjem ipd.
Na umetniškem področju
  • Obiščite galerijo, muzej, jamo, gledališče. Pazite, da predstave in ogledi niso predolgi ter da so primerni starosti vašega otroka. »Vendar ne bodimo preveč zahtevni. Če otrok hodi (pa ne po odru), to ne bi smelo preveč motiti drugih. Če preveč “sodeluje”, zapustite prostor in omogočite drugim zbrano gledanje.«
  • Ustvarjajte z otrokom: jeseni nabirajte jesenske plodove, poleti na morju naberite školjke, spomladi natrgajte rožice in jih dajte posušiti, v trgovinah s kreativnim materialom kupite maso za oblikovanje, različne polizdelke in doma izdelujte najrazličnejše stvari: izdolbite bučo za noč čarovnic, izdelajte novoletne čestitke, naredite si pustno masko ali celo kostum iz odpadnega materiala, izdelajte dekoracije in poživite dom ali otroško sobo, skratka bodite ustvarjalni.

Vsa ta področja so med seboj seveda prepletena:
Hkrati, ko otroku namenite svoj čas in v tem uživate, čeprav je včasih naporno, boste utrdili odnos z njim, poleg tega se bo uril v različnih veščinah na različnih razvojnih področjih. Gospa Mali še posebej poudarja: »Igrajte se! Uporabite lutke, igračke, predmete, družabne igre, naravne materiale, odpadne materiale – za mlajše so škatle zakon!«

Televizija in risanke

Vedno več strokovnjakov se strinja, da otrok medije spremlja že, ko je še v maminem trebuščku. Spremlja zvoke in glasbo iz radia, svetlobo iz drugih medijev. »Nadaljuje kot dojenček: išče izvor zvoka, sliko na televiziji, računalniku, nato pa razvojno to stopnjuje. Ko je otrok star okoli deset mesecev, raziskuje in že rokuje z miško, tipkovnico, gleda televizijo,« pravi vzgojiteljica Jana Mali. Otrok kmalu razume, da se z določenim gibom, ki ga naredi starš, lahko pojavi najljubša pesmica, žival, vozilo ipd.

Z razvojem otroka se povečuje tudi njegov interes za gledanje televizije in rabe računalnika. Naloga staršev je, da so pozorni zlasti na VSEBINO, ki jo otrok gleda, posluša, igra na računalniku. Otrok namreč lahko napačno interpretira videno in tako narobe razume določene pomembne pojme. Kot take jih ozavesti, jih na nepravi način povezuje v realnem življenju in tako ne odreagira, kot bi moral, kar se lahko kaže kot neprijazno ali agresivno vedenje. Zato Jana Mali svetuje: »Starši naj se ob gledanju pogovarjajo z otrokom in sproti rešujejo probleme in težave, ki nastanejo ob vsebini gledanega in slišanega. Otroku naj razložijo, kdo je dober in kdo hudoben ter zakaj je tako v risanki in kako je v resnici v življenju. Menim, da je prava mera gledanja TV in udejstvovanja na računalniku toliko časa, dokler so lahko starši prisotni ob spremljanju medijev zraven svojega otroka

 Težko je sicer natačno reči, katere risanke in igrice so bolj primerne od drugih – »starši naj se odločijo sami; če jih bodo gledali skupaj z otrokom, bodo hitro videli, kdaj vsebina ni primerna in kaj je tisto bolj primerno poučno, zabavno, prijazno …«. A na drugi strani  iz lastnih izkušenj strogo ocenjuje: »Mediji imajo na predšolske otroke zelo velik vpliv. V vrtcu sem pri svoji skupini ugotovila, da bi bile vse deklice rade Winksice. Gre za risanko, kjer je nasilje kar precej pogosto, poleg tega so junakinje vse suhe, pomanjkljivo oblečene in nasilne. Dečki se navdušujejo nad Pokemoni, Ben tenom itd., ki prikazujejo orožje, pretepanje, nasilje, nikjer ni nič prijaznosti, dobrote in lepih besed.«

Otrok naj ne bi gledal televizijskega programa oziroma bil na računalniku več kot dve uri dnevno (velja za predšolskega otroka in učenca). »Postavite mejo, dogovorite se, kaj in koliko časa bo lahko spremljal TV oziroma računalnik. Omejitve naj veljajo za kakovosten televizijski program, risanke, otroške oddaje, otroške filme, dokumentarce, video igrice … Dostop do ostalega programa otrokom ni potreben. Določite svoj urnik, denimo najprej igra na prostem, doma, skupno igranje, druženje in ne nazadnje gledanje televizije. Ne pozabite, da mlajši, kot je otrok, manj časa naj preživi pred televizijo. Televizija naj ne bo v otroški sobi, pa tudi v dnevni sobi naj bo čez dan ugasnjena,« dodaja vzgojiteljica.

Televizija in računalnik oziroma internet imata tudi pozitivne učinke in sta lahko del učenja ter spoznavanja in posledično del otrokovega razvoja, če je njuna raba primerna in pod nadzorom odraslih. Na spletu otrok spozna, kje vse se iščejo informacije in kako priti do njih. »Tako televizija kot internet lahko bogatita otrokovo besedišče, učita, zabavata, informirata, odpravljata tišino, odganjata samoto, razvajata, sproščata, a na drugi strani lahko tudi jezita in živcirata.« Paziti je torej treba, da otrok ni predolgo izpostavljen televiziji in računalniku ter da je to le ena izmed »dejavnosti«, ki jih počne čez dan.

Vsebina: Katja Urankar