Avtorji Objave od Eva Grilc

Eva Grilc

http://www.nijz.si/

Nacionalni inštitut za javno zdravje

Dehidracija pri otroku

Voda je osnoven sestavni del vseh živih bitij, otroci je imajo v svojem telesu več kot 70 %, zato je potrebna pazljivost, da ne pride do dehidracije, saj se otroško telo slabše prilagaja različnim vremenskim ali bolezenskim spremembam.

Dehidracija je pomanjkanje vode in ob tem pogosto tudi elektrolitov v telesu. Največkrat do nje pride zaradi izgube tekočine ob driski, bruhanju, prekomernem potenju v vročini ali pa zaradi premajhnega vnosa tekočine, zato pride do izsušitve telesa. Telo, ki mu primanjkuje vode, ne more ohranjati zapletenega in občutljivega ravnotežja kemičnih snovi.

Znaki dehidracije:

  • suha oziroma lepljiva usta, razpokane ustnice,
  • manjša količina solz ali celo nič solz,
  • oči so videti udrte, suhe, motne,
  • otrok ima lahko “podočnjake”,
  • pri dojenčkih udrta mečava,
  • manj urina kot običajno ali temno rumen urin, in sicer v zadnjih 6-8 urah pri dojenčkih ter v zadnjih 12 urah pri malo starejših otrocih,
  • suha, ohlapna in hladna koža,
  • lenobnost in razdražljivost, zmedenost, omotičnost, vrtoglavica,
  • izčrpanost in omotičnost,
  • zmanjšanje telesne teže,
  • srčni utrip in dihanje sta pospešena.

»Dehidracijo preprečujemo še predno nastane. Otrok naj ob prvih znakih okužbe, tudi ob običajnih virozah, čim več pije. Za žejo sicer pijemo vodo (zeliščne čaje, nemastno juho), ob okužbah pa pri otrocih ni tako pomembno kaj pije, pomembnejša je zadostna količina. Odsvetujemo edino pitje gostih sadnih sokov, športnih napitkov za odrasle in pijač z mehurčki. Otroku ves čas ponujajte tekočino, hrana ni toliko pomembna. Prav zato otroku ponujajte tudi nekoliko sladkane pijače, saj ponavadi ob driski in bruhanju otrok ne uspe zaužiti dovolj hranil,«  pojasni Tina Bregant, dr. med.

Dehidracija se pri otrocih najpogosteje pojavi, kadar zbolijo za katero od črevesnih okužb. Starši ne morete vedno natančno oceniti, kdaj je otrok rahlo ali srednje dehidriran, zato je bolje, da pravočasno poiščete zdravniško pomoč. Zdravnik bo otroka pregledal in ocenil, ali otrok potrebuje infuzijo in nadzor v bolnišnici.

Umivanje rok otroka

Študije kažejo, da se v pol ure dotaknemo vsaj 300 površin, na katerih se nahajajo mikrobi, zato je pomembno, da si dovolj pogosto in pravilno umivamo roke. To je en od osnovnih higienskih ukrepov. Majhni otroci si ne znajo sami pravilno umiti rok, zato jim starši in vzgojitelji pri tem pomagajo ter jih nadzorujejo.

»Z umivanjem rok zmanjšamo prisotnost (potencialno patogenih) mikrobov na rokah in posledično možnost, da jih otroci vnesejo v telo, npr. v usta, na sluznice, v ranice na koži ipd. Starši so zgled otroku pri umivanju rok,« pojasnjuje Eva Grilc, NIJZ.

»Umivanje rok je preprost postopek, s katerim se lahko prepreči prenos številnih nalezljivih bolezni. Pomembno pa je, da se umivanje rok izvaja smiselno in natančno, kar pomeni, da rok ne umivamo vsepovprek, ter da takrat, ko je umivanje potrebno, to izvajamo temeljito,« pojasnjuje Tina Kamenšek, dipl. med. sestra.

Kdaj umivamo roke

Kamenškova svetuje, da roke umivamo po nečistih opravilih, pred izvajanjem čistih opravil ter vedno, kadar so vidno umazane. Še posebno skrbno umivamo roke pred pripravo jedi, pred jedjo, po uporabi sanitarij, po kihanju, kašljanju in dotikanju telesnih izločkov, po prijemanju živali ali živalskih iztrebkov, po stiku z bolnimi. Pri tem je pomembno dosledno in vestno umivanje rok v času razsajanja različnih bolezni.

Umivanje rok v vrtcu

»Pri delu z rokami se dotikamo različnih predmetov, snovi in drug drugega. Velikokrat se niti ne zavedamo, s čim vse pridejo v stik naše roke pri neposrednih dnevnih opravilih in kako pomembno je, da roke temeljito umivamo. Estetika gibanja in dela pri posameznem opravilu v vrtcu (obrok, nega, igra) nista pomembna zaradi videza, ampak predvsem zaradi preprečevanja širjenja okužb,« poudarjata Marjeta Podpečan in Katarina Jevšjak, organizatorki ZHR in prehrane. Roke si umivamo zato, da ne prenašamo klic z otroka ali strokovne delavke na hrano, posodo, površino, drugo osebo ter da se sami ne okužimo.

Navodila za umivanje rok:

  • stojimo v primerni in udobni oddaljenosti od umivalnika,
  • roke si zmočimo preko zapestij,
  • roke si namilimo preko zapestja (miljenje traja 10-15 sekund),
  • načrtno taremo roko ob roko – prste, med prsti, dlani, hrbtišče rok, nohti in zapestje (velikokrat se izpusti palca, zato je pomembno da nanju ne pozabimo),
  • roke splakujemo tako, da teče voda od komolcev k dlanem,
  • še enkrat namilimo roke samo do zapestja,
  • temeljito splaknemo, ker ostanki mila lahko dražijo kožo,
  • roke obrišemo,
  • zapremo vodo in odvržemo papirnato brisačko v koš.

Za učenje pravilnega umivanja rok lahko uporabimo motivacijo npr. pesmico (o prstkih), otroke učimo varčnega ravnanja z vodo, milom, papirnatimi brisačkami.

WordPress Ads