Avtorji Objave od dr. Tina Bregant

dr. Tina Bregant

Kako otrok raste in kako se pri tem razvijajo njegovi možgani

Z rastjo otroka se razvijajo tudi otroški možgani, ki so najbolj rastejo do okoli 5 let in takrat zelo veliko absorbirajo vase, nato možgani še zorijo (pridobivajo obliko delovanja) do 25 leta. Sicer pa se možgani stalno spreminjajo tudi po tem, saj se lahko tudi kasneje v življenju učimo in se stvari prav tako vtisnejo v možgane. Oglejte si video s Tino Bregant, dr. med., spec. iz pediatrije.

Rast je pri otrocih zelo pomembna. Novorojenček, ki tehta okoli 3 kg, že v prvem letu doseže težo 10 do 12 kg in tako početveri svojo težo. Kar se tiče rasti v dolžino, pa od dolžine 50 do 54 cm, v prvem letu zraste do okoli 80 cm. Komponenta rasti je prvo leto življenja zelo izrazita. Tudi volumska rast možganov je zelo izrazita. Volumska pridobitev možganov se dogaja prvih 5 let življenja. Prostornina možganov otroka ob vstopu v šolo je enaka prostornini možganov odraslega človeka. Vendar pa prostornina možganov ni vse.

Zorenje možganov pa je pridobivanje optimalne oblike delovanja in poteka do 25. leta starosti. So pa možgani ves čas sposobni spreminjanja (plastičnost učenja ali pa plastičnost po poškodbi). Vse izkušnje se vtisnejo v možgane, pa čeprav so to zelo mahne, mikroanatomske spremembe. Možgani se spreminjajo glede na aktivnost in izkušnje, ki jim jih dajemo. To je sposobnost, ki je zadržana v pozno starost, če jo negujemo. Pri razvoju otrokovih možganov imamo tudi kritična obdobja, v katerih se otrok stvari nauči hitreje in bolje.

Kaj so razvojni mejniki

Ni bistvo, da naš otrok v določenem mesecu še nečesa ne zna/ne more ali da  razvojni mejniki niso doseženi pravočasno. Starši se moramo zavedati, da se zaradi različnega razvoja otrok in različnega okolja vsak otrok razvija malo drugače, z drugačno hitrostjo, zato je bolj pomembno je ta proces starši le spremljajo in ne silimo v hitrejši razvoj. razvojni meijniki

Razvojni mejniki otroka
Razvojni mejniki otroka

Razvojni mejniki so skupek nekih veščin ki jih doseže večina otrok v določenem starostnem obdobju. To nam že takoj pove, da to ni statičen mejnik in da je zelo pomemben čas. Ni nujno da se bo v točno določenem mesecu otrok razvil do točno te mere, ki je predpisana, nesmiselno je hvaljenje staršev, kako njihov otrok vse že zna, ker to ni tekma ampak razvoj. Vsaj ima svojo biološko uro in otrok sledi svoji lastni biološki uri, ta je tudi genetsko določena in različna, hkrati pa želimo v različnih socialnih okoljih.

Otroka moramo gledati kot celoto ne moremo pa ga naučiti vseh pravil življenja. Lahko ga seveda učimo s posnemanjem, kdo smo mi in mu s tem pomagamo da tudi on ugotovi, kdo pa je on. Vsekakor pa to nikakor ni tekma.