Avtorji Objave od dr. Tina Bregant

dr. Tina Bregant

Čustveni razvoj otroka

Skozi obdobja otrokovega razvoja se spreminja tudi njegova intelektualna in čustvena plat. Od rojstva do zgodnjega otroštva so obdobja velikih sprememb v otrokovem razvoju, tudi čustveni razvoj otroka hitro napreduje. Spodaj navedeni okvirni mejniki so ključna vedenja, ki jih dosegajo otroci v določenem obdobju, vendar ne vsi istočano, zato otroka spremljajte in spodbujejte, ne bo pa nič narobe, če ga bo osvojih nekoliko kasneje. Vsak otrok je individualen in določen mejnik doseže ob svojem času.

Malčki – od 1. do 3. leta starosti

Otrok v 1. letu starosti spoznava vsakdanjo rutino, zato hoče pomagati staršem pri opravilih in jih oponaša tudi v vedenju. V tem obdobju morda pokaže strah pred tujci in še ne razume, da starša nista izginila, če ju ne vidi, temveč ju le za kratek čas ne bo.

  • Okoli 1. leta začenja povezovati vzroke in posledice, ne predvideva pa še nevarnosti. Hitro menjava pozitivna in negativna čustva. Dogajanja še ne zna predvideti vnaprej, zato hoče želeno stvar takoj in ne zmore čakati. Funkcijski igri, ki jo predstavljajo večkratna ponavljanja aktivnosti tistih funkcij, ki pri otroku takrat dozorevajo, se postopno pridruži manipulativna in raziskovalna igra s predmeti, ki jih ogleduje, otipava, spušča. Ob koncu 1. leta se pričnejo razvijati preproste socialne igre, npr. skrivanje za zaslonom, iskanje predmeta ter posnemanje gibov, besed in aktivnosti odraslega. Še vedno se najraje igra sam, v igro vključi tudi odrasle.
  • Pri 1,5 letu bo malček zaradi večjega nadzora nad gibanjem telesa začel postopno usvajati samostojnost pri oblačenju, umivanju, hranjenju, navajanju na kahlico, pitju iz kozarca.
  • Pri 2 letih začne svojo igro deliti tudi z vrstniki. A druge otroke doživlja kot tekmece in težko deli z drugimi, zato so pogoste »bitke« za svojo igračo. Prevladuje vzporedna igra, ko je v istem prostoru več otrok, ki se igrajo vsak po svoje. Zlasti pa je v igri ob koncu drugega leta pomembna aktivna udeležba odraslih, ki se skušajo vživeti v svet igre.
  • Po 2. letu se pojavi občutek: »To sem jaz!«, ki ga malček tako dobro potrdi z obdobjem trme, ki se prične kazati že takrat in polno razmahne med drugim in tretjim letom. To je namreč obdobje, ko se otrok pričenja zavedati samega sebe – sebi reče »Da!« in odraslim, najpogosteje staršem, »Ne!«. Takrat je otrok v fazi nasprotovanja. V tem času velikokrat pride tudi do kričanja ter izbruhov trme, togote in jeze. Otrok uporablja »ne«, da bi pokazal samostojnost, pa tudi zato, da preizkusi svoje meje. To se pojavlja pri nekaterih vsak dan in v vsaki situaciji (kopanje, hranjenje, oblačenje). V tem obdobju se začne tudi navajanje na kahlico, kar večina otrok usvoji med drugim in tretjim letom starosti. Navajanje na kahlico poteka postopoma, najprej podnevi, nato še ponoči. Začenja tudi razumevati obljubo (čeprav je še ne zna vedno izpolniti), prepoznavati resnico in priznavati pravice drugih (čeprav jih ne spoštuje vedno).

Zgodnje otroštvo – od 3. do 6. leta starosti

  • Pri 3 letih nariše krog, prepoznavne oblike pa nastanejo bolj naključno in jih naknadno poimenuje. Po 3. letu prevladujejo simbolne ali domišljijske igre, ki postajajo vse bolj sestavljene igralne aktivnosti. Igre z lutkami, simbolne igre in igre vlog spodbujajo domišljijo in pomagajo pri razumevanju lastnih čustev, pa tudi razumevanju čustev pri drugih ljudeh. Po tretjem letu pride do vidnejšega zanimanja za igro z drugimi otroki, mlajši predšolski otroci se že radi igrajo v manjših skupinah. Te skupine se sprva stalno spreminjajo, ker hitro pride do sporov, kasneje se čas sodelovanja podaljšuje.
  • Po 3. letu se otrok intenzivno uči tako z opazovanjem kot s spraševanjem, zato mu morate nove spretnosti tako pokazati kot tudi razložiti. V tej starosti se lahko prične učiti uporabe različnih pripomočkov, ki jih uporabljamo odrasli, pri tem ga moramo opozoriti na možne nevarnosti.
  • Pri 4 letih otrok večinoma že nariše človeka (glavonožca) brez trupa, z okončinami, ki izhajajo iz glave. Na socialnem področju začne sklepati prva prijateljstva. Pri vključevanju v družbo prične spoznavati in sprejemati osnovna pravila: da je treba deliti igrače z drugimi, da pride pri igri izmenično na vrsto. Uči se obvladovanja medsebojnih odnosov, vendar pri tem potrebuje nadzor in občasno pomoč. Intenzivno spoznava svet in pridobiva tako telesne kot umske izkušnje. Jasno izraža svoja čustva, pri tem ga ne smemo pretirano omejevati, moramo pa mu jih pomagati prepoznati in usmerjati.
  • Med 3. in 6. letom se pri otrocih pogosto pojavljajo strahovi, ki jih z našo pomočjo postopno premaguje. V tem obdobju tudi izoblikuje jasno identiteto svojega spola.
  • V 5. letu zavestno pokaže skrb za telesno higieno. Spretno razbira telesno govorico odraslih. Svoja lastna čustva še vedno pogosto izraža z govorico telesa, čustev večinoma še ne zmore ubesediti. Pri tem so opazne razlike med spoloma, saj deklice zmorejo čustva izraziti z besedami prej kot dečki. Njegova risba je vse bolj izoblikovana, riše različne simbole, tudi prve črke, risba človeka je vse bolj popolna. Na socialnem področju močno napreduje, sklepa trdnejša prijateljstva, postane pozoren na to, kaj si prijatelji mislijo o njem, pričenja razumevati pravila skupinskih iger. Ni pa še čustveno zrel za tekmovanje z drugimi, zato se pri tem pogosto pojavijo konflikti. Prek domišljijske igre preigrava različne življenjske situacije, sprošča in razvija svoja čustva, razvija tudi socialna čustva in sodelovanje z drugimi. Svoje pomembno mesto imajo tudi druge oblike iger, tako konstrukcijske, družabne, gibalne kot tudi dojemalne, kjer je otrok v vlogi poslušalca. Okoli petega leta starosti začenja otrok sprejemati svoje lastne odločitve. Šele pri tej starosti začenja postopoma razlikovati med resničnostjo in domišljijo.
  • Tik pred vstopom v šolo pričenja večina otrok s prepoznavanjem črk in štetjem do deset. Otrok obvlada preproste matematične operacije, ki so del družabnih iger. Pri orientaciji v prostoru zmore uporabljati preproste zemljevide. Pričenja razumevati časovna zaporedja in trajanje posameznih dogodkov. Začenja razumevati šale. Zna videti stvari s stališča nekoga drugega. Zmožen je sklepati tesnejša prijateljstva, a spori so še pogosti. Po 6. letu zmore razumeti, da lahko nekdo doživlja več različnih čustev hkrati. Vse ustrezneje izraža in nadzira svoja čustva. Napreduje v razumevanju socialnih pravil. Zna sobivati z vrstniki in se tudi postaviti zase. Lahko rečemo, da je otrok med 5. in 7. letom starosti dovolj zrel, da vstopi v šolo, kjer prične z organiziranim, formalnim šolanjem skupaj z vrstniki.

Več o tej temi lahko preberete v literaturi:

  • Brazelton, T. B., 1999: Otrok – čustveni in vedenjski razvoj vašega otroka.
  • Browne, A., 1996: Developing Language and Literacy.
  • Leach, P., 2004: Otrok od rojstva do šole.
  • Marjanovič Umek, L., Zupančič. Razvojna psihologija.
  • Silberg, J., 2003: Miselni razvoj dojenčka in malčka: igre za spodbujanje otrokovih umskih sposobnosti.
  • Whitehead, M. R., 2005: Language and literacy in the early years.

Mejniki otrokovega razvoja v 9. in 10. mesecu

Navedeni mejniki otrokovega razvoja so namenjeni le informativni uporabi. Časovno smo zapisali vedenja najbolj zgodaj, kot se pojavijo. Pri dojenčku lahko en teden v razvoju pomeni veliko, zato bodite potrpežljivi in pozorni.

9. mesec

Gibalni razvoj

  • Radoveden je in se rad intenzivno premika po prostoru s kotaljenjem, drsenjem ali plazenjem.
  • Plazi se previdno, saj še ne obvlada koordinacije gibov.
  • Ob opori se večina poskuša dvigniti na noge.
  • Občasno že povsem obvlada svojo težo in samostojno stoji nekaj sekund. Nekateri hodijo ob opori.
  • Dojenčki, ki kobacajo, praviloma shodijo štiri mesece po pričetku kobacanja. Nekateri otroci pri devetih mesecih naredijo že prve korake in zanesljivo hodijo ob opori.
  • Med otroki so pri hoji izjemno velike razlike, ki so pogojene tudi genetsko. Tako večina zdravih otrok shodi med 9. in 18. mesecem starosti, pri čemer večina shodi med 12. in 15. mesecem.
  • Bolj kot sama hoja je pomembna kakovost hoje. Zato se s postavljanjem na noge in siljenjem pokonci ne mudi. Otrok bo shodil takrat, ko bo na to pripravljen.
  • Prijemlje majhne predmete s palcem in kazalcem (pincetni prijem).

Duševni razvoj

  • Pozna pomen posameznih besed. Razume, kaj pomeni »ne«.
  • Uči se s posnemanjem.
  • Komunicira s telesom in predmeti.
  • Kaže s prstom: ugotovite, kaj hoče s tem povedati – mogoče je videl kaj zanimivega, mogoče hoče igračko …
  • Kazanje s kazalcem (to, to) je pokazatelj duševnega razvoja. V tem obdobju je najbolj priljubljena igra kazanja in poimenovanja, če se le da iz visokega in varnega zavetja staršev.
  • Razume vsakodnevne rituale (poljubček za lahko noč, mahanje ipd.). Geste so praviloma predhodnice besed.
  • Drži pisalo in z njim čečka. Papir se pri tem pogosto raztrga, pade na tla, pisalo pa vihra sem in tja. Pisalo mora biti za otroka varno.

Igre

  • Rad sestavlja predmete, ugotavlja, kaj gre skupaj, zanimajo ga različni materiali (uživa v mešanju vode in peska).
  • Spodbujajte ga h gibanju – pokličite ga ali mu »nastavite« zanimivo igračko.
  • Igrajte se preproste igrice (npr. biba leze).
  • Kotalite, mečite mu žogico in ga vzpodbujajte, da vas posnema.
  • Sodeluje naj pri vsakodnevnih opravilih. Zelo rad posnema dejavnosti odraslih: telefonira, briše s krpo …
  • Ponudite mu igrače s funkcijo (obročki, skodelice, vozički, avtomobili …). Stimulirajo ga h gibanju, razmišljanju in sklepanju.
  • Najbolj zanimive igrače so po navadi vsakdanji predmeti. Bodite izvirni pri ponudbi domačih igrač, a ne pozabite na varnost. Stekleni predmeti ali predmeti, ki se lahko razbijejo ali otroka poškodujejo, niso primerni.

10. mesec

Gibalni  razvoj

  • Neprestano je v gibanju. Plazi se do prve opore in se dvigne. Stoji brez opore in uživa ob pogledu z ”višine”. Pogosto se sesede na ritko. Z izkušnjami se uči. Pincetni prijem je lahko že obojestransko popoln.

Duševni razvoj

  • Posnema geste in glasove najbližjih – odraslih in dojenčkov.
  • Ponavlja zvoke, ki se mu zdijo smešni.
  • Natančno preiskuje predmete okoli sebe. Meče jih na tla. Uči se zvokov in sprememb, ki jih ustvarja njegovo početje.
  • Vedno bolj posnema dejanja odraslih.
  • Obvlada eno do dve smiselni besedi.

Igre

  • Omogočite mu zlaganje kock, predmetov, spravljanje v škatlo in stresanje iz nje. Zgradi naj stolp iz kock, ki ga bo potem podrl.
  • Kažite mu znane slike in ga spodbujajte, da jih opisuje z zvoki (npr. krava – muu).
  • Rad gleda knjige, najbolj ustrezne so kartonke, in posluša zgodbice.
  • Proučuje »kako deluje« igrača – jo stiska, stresa, meče naokoli, raztrga ipd. Ne jezite se, to je znak normalnega razvoja.
  • Dviga naj se sam, ob stabilni opori. Pred sabo lahko potiska težji predmet.
  • Igrače, ki posnemajo uporabne predmete, začne uporabljati ustrezno njihovi funkciji: slušalko drži pri ušesu in se navidezno »pogovarja«.
  • Sodeluje pri igri z bratci in s sestricami.
  • Premikajoči predmeti spodbujajo otroka k samostojni hoji.
  • Pritegne ga ritem (tolče na boben, brenka po kitari, poplesuje v ritmu glasbe).

Mejniki otrokovega razvoja v 11. in 12. mesecu

Opisali smo nekatera značilna vedenja za določeno starostno obdobje. Preglednica služi le kot opis vedenja večine otrok v določenem starostnem obdobju in ne nadomesti pregleda pri pediatru, ki je najbolj kompetenten za oceno otrokovega razvoja. V primeru, da menite, da razvoj vašega otroka odstopa od tipičnega, se posvetujte z izbranim pediatrom.

Pregled uporabljajte le informativno. Časovno smo zapisali vedenja najbolj zgodaj, kot se pojavijo. Pri dojenčku lahko en teden v razvoju pomeni veliko, zato bodite potrpežljivi in pozorni.

11. mesec

Gibalni razvoj

  • Navdušen je nad premikanjem po prostoru, zavedati se začne svojih sposobnosti gibanja. Že povsem samostojno stoji. Poskuša napraviti prve korake.
  • Ravnotežje ni še zanesljivo, zato sprva obvlada le hojo po povsem ravnem terenu.
  • Prvi koraki so na širši bazi, kar imenujemo širokotirna hoja. Roke so lahko dvignjene in razširjene v komolcih, s čimer si pomaga loviti ravnotežje. Če ga med hojo zmotimo, se praviloma sesede na ritko. Hitre menjave smeri ali hitrosti hoje še ne zmore.
  • Vse bolj se osamosvaja in odklanja pomoč pri gibanju.
  • Samostojno drži žlico pri hranjenju. Prijemlje jo še z obema rokama, a dominantnost ene roke postaja bolj izrazita.

Duševni razvoj

  • Ne zna še deliti stvari s sovrstniki. Še vedno je osredotočen nase. Ne zna se še vživeti v občutke drugih, čeprav tudi sam zajoka, ko joka vrstnik ali pa mu ponudi igračo.
  • Ponavlja začetne zloge v besede. Razume pomen nekaterih besed: ne, pa-pa, am-am. Prepozna svoje ime in imena svojcev. Prepozna predmete v okolici in jih ob poimenovanju tudi pokaže.

Igre

  • Rad polni in prazni košare, kotali žogo ipd. Uči se kaj je nad/pod, notri/zunaj ipd.
  • S stolčka meče predmete in kriči, dokler jih ne poberete.
  • Pesmice spremlja s ploskanjem.
  • Všeč mu je, ko mu starši s pomirjajočim glasom berejo pravljice. Mogoče bo hotel ves čas poslušati isto pravljico, povedano na vedno enak način (zapomnil si bo večkrat slišane besede).
  • Trudi se, da bi sestavil predmet ali našel igračko, uživa v razvrščanju igrač, postavljanju visokih stolpov.

12. mesec

Gibalni razvoj

  • Hoja ob opori je vedno bolj samozavestna. Precej otrok že samostojno hodi. Ob tem imajo dvignjene roke, stopajo na široko, s celim stopalom.
  • Roke so vedno bolj pod nadzorom. V roki drži dva predmeta, riše črte z debelim svinčnikom, drži žlico …

Duševni razvoj

  • Običajno ob letu izgovarja tri do štiri dvozložne besede. Razume pa jih 20–50. Spremlja pogovor odraslih in se zraven oglaša. Predmete in dejanja poimenuje po svoje.
  • Pozna vsakdanjo rutino. Hoče sodelovati in pomagati v družinskih opravilih. Oponaša vedenje odraslih. Razume enostavna navodila, še posebej, če jih spremljajo geste.
  • Rad ima družabne dogodke, čeprav se drži ob starših. Občasno se vključi v igro vrstnikov.
  • Postaja samostojen pri hranjenju. Sprejme krajše, nekajurne ločitve od staršev. Daljše obdobje se samostojno igra.

Igre

  • Čim več svojega prostega časa posvetite otroku. Igrajte se z njim. Izbirajte igrače in igre, ki so primerne njegovi starosti. Otrok se vse bolj osamosvaja. Vse hoče poskusiti, ne prepozna pa še nevarnosti, zato pazite, da se ne poškoduje. Ne pozabite, da so tako dobre kot slabe izkušnje vzgojne.
  • Opisujte mu predmete in se z njim pogovarjajte, da bo bolje razvijal govorne sposobnosti.
  • Malček je sedaj v obdobju intenzivnega telesnega in gibalnega razvoja, zato vsak dan pojdite z njim na prosto, čim manj uporabljajte voziček in nahrbtnik, čimveč naj se giblje sam.
  • Z otrokom se zabavajte, igrajte, telovadite, pogovarjajte in uživajte v njegovi družbi.

Mejniki otrokovega razvoja v 7. in 8. mesecu

Pregled otrokovega razvoja (mejniki) uporabljajte le informativno. Časovno smo zapisali vedenja najbolj zgodaj, kot se pojavijo. Pri dojenčku lahko en teden v razvoju pomeni veliko, zato bodite potrpežljivi in pozorni.

7. mesec

Gibalni razvoj

  • Večina samostojno sedi in se v tem položaju tudi igra.
  • V ležečem položaju na trebuhu prijema oddaljene predmete, se obrača nazaj in premika po prostoru.
  • Prijem je bolj zanesljiv. Prijema s palcem, kazalcem in sredincem.

Duševni razvoj

  • Loči domače od tujcev. Pričenja kazati strah pred neznanci.
  • Pričenja razumeti govor. Vedno bolj je pozoren na govor odraslih. Spremlja zvoke iz okolice in jih poskuša posnemati. Čeblja tudi, ko je sam in odgovarja s čebljanjem, ko ga nagovorimo.
  • Pozna svoje ime in se odzove, ko ga pokličemo.
  • Dojenček že pije iz kozarčka.

Igre

  • Z otrokom se veliko pogovarjajte.
  • Ko vam odgovarja s čebljanjem, mu prisluhnite. Počakajte, da pove in ga tako učite govora.
  • Na čebljanje se odzivajte. Dojenček se čustev uči prek vas: če ste veseli, razburjeni, žalostni ali jezni, to dojenček vidi, začuti in prepozna. Le tako se bo dojenček naučil čustvenih reakcij.
  • Prebirajte mu zgodbice. Skupaj raziskujte knjige in slikanice in mu jih razlagajte.
  • Igrače naj bodo enostavne, varne in raznolike.
  • Podarite mu prvo punčko.Verjetno jo bo polizal, stlačil v usta. Ne pričakujete, da se bo z njo igral simbolno igro – za to je še premajhen. Jo bo pa stisnil k sebi, opazoval, morda jo bo vozil kot avtomobilček.
  • Ko ga kopate, umivate, negujete, mu razlagate, kaj počnete. Tako dojenček spoznava dele telesa.
  • Ponudite mu žlico.

8. mesec

Gibalni razvoj

  • Dojenček povsem samostojno vzravnano sedi. Sam se posede. V sedečem položaju se sklanja in obrača. Izboljša se ravnotežje. Zavzame štirinožni položaj, se guga in prične plaziti. V začetku se pri plazenju poslužuje predvsem rok, ki so močnejše.
  • V stoječem položaju ob podpori ne poskakuje več, temveč že za kratek čas prenaša svojo težo z noge na nogo.
  • Prstki so vse spretnejši. Občasno se poslužuje pincetnega prijema. Enakovredno uporablja obe roki. V tem obdobju še ne moremo ugotoviti, ali bo otrok levičar ali desničar.

Duševni razvoj

  • Vedno bolje razume govor in jezik.
  • Sposobnost koncentracije in vzdrževanja pozornosti se podaljša. Otrok se sam igra. Igrače deli z najbližjimi, če ga poprosimo in nakažemo, kaj naj stori. Prepozna svojo igračo. Počasi razume, da predmet, ki mu ga skrijemo, še vedno obstaja, kar ga vzpodbuja k raziskovanju. Zelo rad se igra preproste skrivalnice: npr. ku-ku.
  • Zna se zabavati sam.
  • Odkrito kaže čustva (rad ima božanje, objemanje in poljubljanje).
  • V neznani situaciji najprej pogleda starše in če pri njih opazi strah, poišče zavetje v objemu in zajoka. Pokaže, da je vesel, jezen, negotov ali prestrašen.
  • Rad vzbuja pozornost. Meče predmete, igra se skrivalnice.
  • S pogledom sledi gibanju in dogajanju v prostoru.
  • Navezan je na starše. Posnema njihovo obnašanje in čustvovanje.

Igre

  • Berite mu zgodbice. Že slišane zgodbe in slike prepozna.

Igrice v smislu ku-ku in kje sem/je: skrijte se in se spet pojavite, zakrijte svoj ali dojenčkov obraz in ga odkrijte. Tako mu pomagate premagovati strah pred ločitvijo, ki je najbolj intenziven okoli 8. meseca starosti.

Mejniki otrokovega razvoja v 5. in 6. mesecu

Časovno smo zapisali vedenja najbolj zgodaj, kot se pojavijo. Pri dojenčku lahko en teden v razvoju pomeni veliko, zato bodite potrpežljivi in pozorni. Pregled uporabljajte le informativno.

5. mesec

Gibalni razvoj

  • Ob podpori sedi na ravni podlagi. Ko ga pridržimo za roke, nagne glavico naprej, pokrči noge in nakaže prehod v sedeč položaj. Nekateri se že obrnejo s trebuha na hrbet, nekateri te obrate obvladajo že po 3. mesecu in se pričnejo že obračati tudi s hrbta na trebuh.
  • Zna oceniti razdaljo do predmeta in hitrost njegovega gibanja, zato postaja prijem bolj zanesljiv in usmerjen.

Duševni razvoj

  • Čustva izraža s kombinacijo mimike, gestikuliranja in glasu.
  • Pozorno posluša in opazuje starše.
  • Iz glasu prepozna, da sta starša jezna ali vesela.
  • Pozoren je na nove zvoke in glasove, ponavlja jih, dokler jih ne osvoji.

Igre

  • Posedamo ga s pomočjo blazin, a le za krajši čas. Nikoli ga ne posedamo na kavč ali sedež, pač pa ga posedemo na tla. Na tla damo dovolj mehko podlago, da se ne bo udaril, če se bo prevrnil, a hkrati dovolj trdo, da mu bo nudila oporo pri odrivu in sedenju. Nikdar ga popolnoma ne založimo z blazinami, saj želimo, da je otrok v gibanju čimbolj samostojen. Ponudimo mu igrače. Ne damo vseh igrač na doseg rok, pač pa otroka spodbujamo, da prične s poseganjem v prostor. Spodbujamo stranski sed, iz katerega bo kasneje lahko prešel na plazenje in kobcanje.
  • Zabava se z metanjem in pobiranjem igrač.
  • Berite mu pravljice, omogočite mu poslušanje glasbe in igranje z zvočnimi igračami, saj tako spodbujate razvoj govora. Raje kot baterije in avtomatične zvoke ima človeški glas in instrumente: ropotuljica, bobenčki, preproste piščalke, ksilofon.
  • Dojenček je raziskovalec. Položite ga na razgrnjeno odejo doma in zunaj v naravi, da bo lahko raziskoval svoje telo in svet okoli sebe.

6. mesec

Gibalni razvoj

  • Ko ga pridržimo v stoječem položaju, se opre na iztegnjeni nogi in poskakuje. Tega položaja ne spodbujamo, saj se bo, ko bo dovolj zrel, sam postavil na noge.
  • Večina dojenčkov že obvlada obrat v obe smeri preko trebuha in hrbta.
  • Dojenčki se pričnejo samostojno gibati po prostoru. Nekateri se vrtijo v krogu, drugi pričenjajo z vzvratnim, tretji spet s komandos plazenjem (tj. plazenje, pri katerem se s pomočjo rok in zvijanja telesa premika po tleh). Nekateri se raje kotalijo. Plazenje je predhodnik kobacanja, ki se pojavi okoli 8.– meseca in je predhodnik štiritaktne hoje. Za hojo ni nujno, da se je dojenček prej plazil, drži pa, da otroci, ki se plazijo in kobacajo, praviloma to traja štiri mesece, bolj zanesljivo shodijo.
  • Glavico obrača v vse smeri in s pogledom sledi gibanju v prostoru.
  • Posega po predmetih izven dosega rok. Predmete preprijema iz roke v roko, posega preko sredine. Predmete pobere.
  • Ob koncu 6. meseca nekateri dojenčki že zanesljivo samostojno sedijo.

Duševni razvoj

  • Naveže se na starša in se od njiju težko ločuje. Prepoznava njun glas in se tudi odzove, ko ga pokličeta po imenu. Joče, ko ju ne vidi.
  • Vse pogosteje vokalizira, ponavlja iste zloge: ta-ta-ta. Lahko mu že uspe sestaviti dva zloga v besedo mama, a še ne razume pomena besede. Starše običajno to zelo razveseli. Tako se utrjuje pozitivna čustvena vez med otrokom in starši.

Igre

  • Skupaj ponavljajte zloge, ki jih obvlada. Čim več se pogovarjajte.
  • Ko zna sedeti, mu nasproti zakotalite žogico, ki naj jo skuša ujeti.
  • Ponudite mu kocke in posodice različne velikosti, s pomočjo katerih bo uril prostorsko predstavo in finomotorično spretnost prstov.
  • Vedno ponudite eno do dve igrači in ko se ju naveliča, mu ponudite nove. Pretirana izbira igrač otroka zmede. Bolje je število igrač zmanjšati, se z njimi poigrati, nato pa jih zamenjati. Če igrače tako menjate, so vedno znova zanimive.

Opisali smo nekatera značilna vedenja za določeno starostno obdobje. Preglednica služi le kot opis vedenja večine otrok v določenem starostnem obdobju in ne nadomesti pregleda pri pediatru, ki je najbolj kompetenten za oceno otrokovega razvoja. V primeru, da menite, da razvoj vašega otroka odstopa od tipičnega, se posvetujte z izbranim pediatrom.

Mejniki otrokovega razvoja v 3. in 4. mesecu

Opisali smo nekatera značilna vedenja – mejniki otrokovega razvoja, za določeno starostno obdobje. Preglednica služi le kot opis vedenja večine otrok v določenem starostnem obdobju in ne nadomesti pregleda pri pediatru, ki je najbolj kompetenten za oceno otrokovega razvoja. V primeru, da menite, da razvoj vašega otroka odstopa od tipičnega, se posvetujte z izbranim pediatrom.

Pregled uporabljajte le informativno. Časovno smo zapisali vedenja najbolj zgodaj, kot se pojavijo. Pri dojenčku lahko en teden v razvoju pomeni veliko, zato bodite potrpežljivi in pozorni.

3. mesec

Gibalni razvoj

  • Bolje obvlada mišice vratu in hrbta. Obvladuje glavico in jo čvrsto drži pokonci. V ležečem položaju se opre na komolce. Zanesljivo »pase kravice«, če je imel predtem dovolj priložnosti, da je položaj na trebuščku vadil. Sprva se opira na celotna zgornja uda, nato na podlahti in okoli petega meseca le še na dlani. Ko ga potegnemo v sedeč položaj, še ne sedi vzravnano. Glavica mu še omahne, ko je utrujen.
  • Dojenčka za spanje še vedno polagamo na hrbet ali bok, kljub temu da je že dovolj močan, da glavico dvigne in jo sam preloži.
  • Dlani ima razprte, miga s prstki in se z njimi igra. Gibi rok postajajo hotni, a so še neusmerjeni, nezanesljivi in spremenljive hitrosti in smeri.
  • Poveča se vidno polje, izboljša se koordinacija roka-oko.

Duševni razvoj

  • Komunicira z gruljenjem, vriskanjem, glasnim smehom in glasovi »aah, ngah, oh …«. Slini se.
  • Proti koncu tretjega meseca začne raziskovati svoje telo. Dotika se ušes, nosu, nogic, kar so prvi pokazatelji, da se začenja zavedati svojega telesa.
  • Loči čustva, ki se izražajo z glasom in mimiko obraza. Razbere veselje in jezo. Prepozna mamo, očeta in bližnje.
  • Še vedno je jok glavni način sporočanja njegovih potreb. Glede na potrebe so vrste joka različne, kar starši v tem obdobju že dobro prepoznajo.

Igre

  • Ponudite otroku mehke in dovolj lahke igrače primernih oblik in velikosti, viseče igračke nad posteljico, ki naj jih skuša doseči in udariti, ropotuljice.
  • Igrače naj bodo pralne in raznolike, da stimulirajo otrokovo radovednost. Igrača mora biti varna, brez majhnih delčkov, ki bi otroku lahko zašli v usta, in brez vrvic, ki bi se lahko zapletle okoli telesa. Ker bo še nekaj časa dojenček dajal igrače v usta, saj je to njegov način raziskovanja predmetov, naj bodo igrače iz materialov, ki so varni, prebarvani z ekološkimi in zdravju varnimi barvami ter dovolj velike, da ne pride do možnosti poškodbe materiala. Majhni delčki in majhne igrače so nevarni za zaužitje.
  • Pritegnite dojenčkovo pozornost s spreminjanjem mimike obraza.
  • Rad ima ustaljene navade. Z nasmehom in vznemirjenjem se odziva na znane situacije: veseli se hranjenja, rad se kopa. Reden ritem budnosti in spanja otroku nudi varnost in stalnost poleg tega da izpolni osnovne fiziološke potrebe.
  • Odzivajte se na dojenčkove signale (jok, smeh). To je nejegov način komunikacije. Starši, ki znajo in zmorejo zadovoljiti osnovne otrokove potrebe v zgodnjem otroštvu, pomagajo otroku postaviti trdne temelje za razvoj osebnosti.
  • Dojenček uživa, ko se ga drugi dotikajo, božajo in se z njim pogovarjajo.

4. mesec

Gibalni razvoj

  • Vzpostavi dober nadzor nad mišicami vratu in glave. V trebušni legi dvigne glavico za 90 stopinj, se opre na iztegnjene roke in zanesljivo »pase kravice«. Ko leži na hrbtu, prevladuje simetrična in stabilna lega.
  • Glavo, noge in roke usklajeno premika. V sedečem položaju potrebuje še veliko podpore, hrbet je pri tem povsem polkrožno ukrivljen. Brca izmenično pa tudi sonožno.
  • Predmete prijema s celo dlanjo in jih drži z obema rokama. Predmete že obrača, a jih praviloma še ne predene v drugo roko.

Duševni razvoj

  • Aktivno sodeluje v dogajanju okoli sebe.
  • Pozorno opazuje okolico. S pogledom sledi gibanju.
  • Se glasno smeje, čeblja in s tem poskuša pritegniti pozornost staršev. Zadržan je do tujcev.
  • Z jokom, smehom in obrazno mimiko izraža svoja čustva.
  • Samoglasnikom pridruži nekatere soglasnike. Menja višino tonov. Sliši ritem govora in intonacijo.

Igre

  • Dojenček vse bolj uživa v kopanju. Občutek v vodi in lebdenje so podobni občutkom v maternici.
  • Kažite mu slike in predmete ter ob tem ponavljajte njihova imena. Veliko se pogovarjajte in razlagajte, kaj počnete, vidite, razmišljate.
  • Spakovanje.
  • Opazovanje v ogledalu.
  • Poslušanje preprostih pesmic in rim.
  • Po 4. mesecu otrok posnema aktivnosti, ki vključujejo predmet, npr. prestavljanje predmetov.
  • Predstavite mu knjižice iz blaga, lahko tudi z dodanim zvokom.
  • Uživa naj v udobnem sedečem položaju v vašem naročju.

Govorni razvoj otroka

Obdobja od rojstva do zgodnjega otroštva so obdobja velikih in hkrati hitrih sprememb v otrokovem razvoju, kar lahko starši opazimo vsak dan posebej. Mejniki so določena ključna vedenja, ki so pomembna za posamezno razvojno obdobje in se pojavljajo po določenem zaporedju in omogočajo usvajanje bolj zahtevnih oblik vedenja. Mejnike otrokovega razvoja lahko starostno opredelimo, vendar starosti, ob katerih otroci dosegajo posamezen mejnik, niso trdno zasidrane. Vsak otrok posebej je individualen in prav tako je do določene mere individualen njegov razvoj. To pomeni, da če otrok nečesa pri enem ali dveh letih še ne zna ali ne zmore, ne pomeni nujno, da je kaj narobe z njim, ampak morda potrebuje le nekaj več časa in ustreznih spodbud in bo usvojil določeno vedenje.

Govorni razvoj ni odvisen le od otrokove starosti, ampak tudi od spodbud, ki jih je deležen v svojem okolju s strani odraslih in starejših sorojencev, ki otroku predstavljajo govorni model. Razvoj govora poteka v povezavi z nekaterimi drugimi področji razvoja, npr. razvojem otrokovega mišljenja, spomina, simbolnega predstavljanja.

Malček (od 1. do 3. leta starosti)

Večina malčkov spregovori prvo besedo v starosti med 12. in 20. mesecem, pri čemer se razumevanje besed razvije prej kot njihova raba.

Med malčki so v obsegu besednjaka velike individualne razlike. Prve malčkove besede imenujemo tudi holofraze, to so samostojne besede, ki jim malček razširi pomen (npr. z besedo »Žoga?« želi vprašati »Kje je moja žoga?«). Prve besede, ki jih govori malček, najpogosteje označujejo:

  • znane predmete in osebe (npr. mama, medo, sok),
  • preproste prošnje (npr. gor, daj, še) ter
  • rutinske dejavnosti (npr. jem).

V razvoju malčkovega besednjaka se tipično pojavita dva pomembna skoka, in sicer prvi med 16. in 20. mesecem ter drugi med 24. in 30. mesecem starosti. Obseg besednjaka se v tem obdobju lahko poveča za nekaj besed dnevno, vsi malčki pa skokov ne dosegajo pri enaki starosti.

  • Približno 1 leto in pol stari otroci so sposobni opisati dogodek in povezati dve besedi – npr. »Glej žoga.« Prve vsebine malčkovih zgodb se nanašajo na neposredno okolje in opisovanje dogodkov, ki temeljijo na določenem časovnem zaporedju ter kažejo na začetek razvoja otrokove pragmatične zmožnosti.
  • Po 2. letu starosti malček oblikuje tudi stavke iz treh ali štirih besed, ki so povezane v pravilnem vrstnem redu. Postopno oblikuje tudi podredne in priredne stavke. Malčki že zgodaj v oblikovanju večbesednih izjav usvojijo osnovni besedni red jezika, kar jim omogoča, da so tudi skrajšani in nepopolni stavki najpogosteje razumljivi poslušalcu. Hitro usvajajo slovnična pravila, ki jih pogosto tudi nepravilno posplošujejo, kar se v njihovem govoru odraža kot npr. nepravilno spreganje glagolov ali nepravilno oblikovanje množine. Posploševanje slovničnih pravil predstavlja napredek v razvoju govora, saj kaže na to, da je malček že usvojil določeno slovnično pravilo, vendar ga še ni zmožen posplošiti na nekatere, predvsem nove besede. Usvajanje novih besed in slovničnih pravil malčku omogoča, da govori tudi o predmetih in osebah, ki so odsotni, ter o preteklih in prihodnjih dogodkih.

Otrok v zgodnjem otroštvu (od 3. do 6. leta starosti)

Otrokov besednjak še vedno narašča, saj v tem obdobju otroci razumejo in govorijo veliko število različnih besed (od 2.000 do 5.000 besed). Otrok oblikuje večstavčne povedi, sestavljene iz podredij in priredij; pri čemer v stavke pogosto vključuje tudi besedi »prej« in »potem«.

  • Otroci po 3. letu starosti pripovedujejo vse bolj strukturirane zgodbe z dobro oblikovano strukturo, ki so tudi vse bolj vsebinsko in slovnično strukturirane in zapletene. Zgodbo gradijo na začetnem dogodku, razvijajo jo okoli glavnega junaka, zgodba vključuje začetek, jedro in smiseln zaključek. V zgodbi pogosto opisujejo tudi misli in čustva junakov ter njihove medosebne odnose.
  • Do 5. leta otrok razume in rabi večino slovničnih pravil, ki pa jih še vedno tudi n
    Otroka bereta knjigo
    Otroka bereta knjigo

    epravilno posplošuje.

  • Večino izjem slovničnih pravil pa usvoji do 8. leta. V tem obdobju poteka tudi razvoj nekaterih metajezikovnih zmožnosti (npr. prepoznavanje besed v stavku ter glasov in zlogov v besedi).

Za govorni razvoj otroka je pomembna zgodnja govorna interakcija med otrokom in njegovimi starši med različnimi vsakodnevnimi dejavnostmi. Starši spodbujajo otrokov govor tako, da se z njim pogosto pogovarjajo, pri tem pa rabijo različne besede; postavljajo odprta vprašanja; odgovarjajo na otrokova vprašanja; nadaljujejo temo pogovora, ki jo je začel otrok; se izogibajo rabi pootročenega govora, za katerega so značilne besede, ki niso v besednjaku odraslega, in nepopolna slovnična struktura stavkov; pogosto berejo skupaj z otrokom in se o prebrani vsebini z njim pogovarjajo; z otrokom obiskujejo lutkovne predstave in knjižnico. Posebnega pomena za otrokov govorni razvoj je tudi vključevanje v simbolno igro, v kateri starši in otrok poimenujejo različne predmete, ki v igri predstavljajo nekaj drugega kot v resnici, se dogovarjajo o poteku igre ter prevzemajo različne vloge.

Opis nekaterih značilnosti govornega razvoja

OTROKOVA STAROSTOPIS
2,5 letaRazume koncept velikosti. Postavlja vprašanja kaj, kje. Rad posluša pravljice in že pove kratko izštevanko.
3 letaUporablja različne besedne vrste. Pozna barve, števila. Imenuje dejanja na sliki, postavlja vprašanja. Pripoveduje o sebi in predvidenih dejavnostih, že izraža svoje misli in čustva.
4–5 letGovor je razumljiv, težave se lahko pojavijo pri izreki daljših besed, glasov (sičniki, šumniki, L, R). Uporablja vprašalnici kdaj, zakaj. Uporablja pretekli in prihodnji čas. Tvori sestavljene povedi. Uživa v poslušanju šal, ugank in pravljic.
5–6 letVse glasove izgovarja pravilno, tudi stavki so slovnično vedno bolj pravilni (uporablja vprašalnice, nikalnice). V govoru uporablja pravilne časovne odnose. Razvija predbralne in predpisalne spretnosti ter metajezikovno zavedanje.

 

Več o tej temi lahko preberete v literaturi:

  • Bates, E. in Goodman, J. C., 2001: On the inseparability of grammar and the lexicon: Evidence from acquisition.
  • Browne, A., 1996: Developing Language and Literacy.
  • Marjanovič Umek, L. in Fekonja Peklaj, U., 2011: Ocenjevanje govora otrok in teorije uma.
  • Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U. in Podlesek, A., 2012: Characteristics of early vocabulary and grammar development in Slovenian-speaking infants and toddlers.
  • Whitehead, M. R., 2005: Language and literacy in the early years.

Mejniki otrokovega razvoja v 1. in 2. mesecu

Mejniki otrokovega razvoja so določena ključna vedenja, ki so značilna za posamezno razvojno obdobje in se pojavljajo po določenem zaporedju pri večini zdravih otrok. Večina zdravih otrok se razvija tipično. Na videz se nam zato zdi uporaba razvojnih mejnikov privlačna, saj z njimi otroke lahko razvojno uvrstimo in primerjamo med seboj. Vemo pa, da so med tipičnimi otroci lahko izjemno velike razlike. Tako zdravi malčki shodijo med devetim in osemnajstim mesecem, kar razvojni mejnik – hojo – umesti v izjemno dolgo časovno obdobje. Zato se danes izogibamo togim starostnim pričakovanjem in normiranju otrok, zadržali smo le orientacijske vrednosti in pričakovanja. Razvojne značilnosti so največje in zanesljive na področju gibalnega razvoja. Na področju govornega, čustvenega in spoznavnega razvoja so razlike izjemno velike in tudi kulturno pogojene, tako da ne odsevajo zgolj razvojnih procesov. Zato so ocene razvoja na teh področjih manj zanesljive oziroma je njihova interpretacija bolj zahtevna. Celo gibalni razvoj, ki pri večini otrok poteka v določenem zaporedju, se v hitrosti razvoja izjemno razlikuje in tako niti gibalni razvoj ni povsem zanesljiv pri oceni in napovedovanju otrokovega razvoja.

Opisali smo nekatera značilna vedenja za določeno starostno obdobje. Spodanji pregled služi le kot opis vedenja večine otrok v določenem starostnem obdobju in ne nadomesti pregleda pri pediatru, ki je najbolj kompetenten za oceno otrokovega razvoja. V primeru, da menite, da razvoj vašega otroka odstopa od tipičnega, se posvetujte z izbranim pediatrom.

1. mesec

Gibalni razvoj

  • Dihala še zorijo. Ritem dihanja je lahko še nereden, pri dihanju se pojavljajo za odraslega nenavadni zvoki. S kihanjem novorojenček očisti dihalne poti.
  • Kolcanje je lahko posledica požiranja zraka ob hranjenju.
  • V ležečem položaju na trebuhu ima novorojenček roke in noge rahlo pokrčene, a sproščene; za kratek čas že dvigne glavico, ni pa je sposoben držati dlje pokonci. Ko je novorojenček buden in spočit, ga položimo na trebušček, da se na ta položaj, ki mu bo prišel prav, ko bo »pasel kravice«, privadi. Sicer dojenčka za spanje vedno polagamo na hrbet ali bok.
  • Roke so lahko občasno stisnjene v pest s palci na sredini, vendar pa pest novorojenček spontano razklene.
  • Prisotni so spontani gibi velikih amplitud, ki jih imenujemo zvijanje. Gibi niso pretirano sunkoviti, zakrčeni in grobi, pač pa so gladki, prehajajo iz enega giba v drugega, kot valovanje, brez izrazite in toge simetrije. Razlikujejo se po hitrosti, intenzivnosti in moči in najbolj spominjajo na valovanje. Ti gibi izginejo približno ob tretjem mesecu starosti.
  • Prisotni so nehotni refleksni gibi:
  1. prijemalni (zgrabi za prst ali igračo in trdno drži),
  2. iskalni (ko ga pobožate po licu, obrne glavo v smeri dotika in odpre usta), sesalni (dojenček začne sesati takoj, ko se dotaknemo njegovih ustnic),
  3. požiralni (sproži ga sesanje),
  4. refleksna hoja (v pokončnem položaju ob dotiku z bosimi nogami ob gladko podlago izvaja gibe, podobne korakom oz. prestopanju),
  5. Morojev refleks (ob izmiku podlage glavica pade nazaj, dojenček simetrično iztegne roke, zakrili proti sredini in zajoka),
  6. nehoten smeh (dela grimase).

Duševni razvoj

Novorojenček večino dneva prespi. V budnem stanju rad opazuje obraze, pritegnejo ga oči. Materin obraz spremlja najprej v vodoravni, nato še v navpični smeri. Privlačijo ga kontrasti. Vidi predmete, oddaljene 20–30 cm. Obrača se v smeri zvoka, a izvora še ne lokalizira.

Igre

Nekateri razvojni psihologi pravijo, da novorojenček še ni sposoben za igro. Kljub vsemu se z novorojenčkom ukvarjamo in ga pritegnemo k sodelovanju. Božamo ga, gladimo, se pogovarjamo, mu pojemo. Nega novorojenčka je ljubeča in predstavlja telesno komunikacijo, ki poteka predvsem preko telesnega stika.

  • Opazuje mimiko obraza (vesel, žalosten izraz) in posluša različne barve glasu.
  • S spreminjanjem obrazne mimike in nagovarjanjem spodbujate razvoj komunikacije in vokalizacije.
  • Glasba, branje in petje ga pomirjajo.
  • Pritegnejo ga hitre, a ne sunkovite in drastične spremembe gibov in barv.
  • Nad posteljico lahko obesite igrače, ki so kontrastne, npr. črna, bela in rdeča. Pastelne barve odsvetujemo, saj so premalo kontrastne in jih v naravi praviloma ne vidimo. Bolj kot igrače, ki oddajajo zvok in so pogosto preglasne, novorojenčke pritegne človeški glas.

2. mesec

Gibalni razvoj

  • Bolje nadzoruje gibanje glavice. Lahko jo zadrži dvignjeno od podlage.
  • Mišični tonus postane črvstejši, a ne trd. Manj je refleksnih gibov.
  • V legi na hrbtu so prisotni še gibi velikih amplitud in zvijanja, počasi se jim pridružijo in jih nadomestijo drobni gibi (drencanje), ki so najbolj izraziti v okončinah in spominjajo na fine gibe trebušnih plesalk ter so najbolj izraziti v obdobju od tretjega do petega meseca starosti.
  • Dojenček se izteguje, razpira dlani, a je prijem še refleksen.

Duševni razvoj

  • Med 4. in 6. tednom se dojenček prvič zavestno nasmehne. Na začetku se nasmehne vsakomur, ker še ne loči obrazov. S smehom pritegne pozornost. Staršem z nasmeškom vliva občutek, da jim vrača ljubezen. Dvosmerna komunikacija in medsebojna navezanost se tako okrepi.
  • Vzpostavi zanesljiv, dolgotrajnejši očesni kontakt. Sledi predmetom pri gibanju do 180 stopinj. Obrača se proti izvoru zvoka. Prepoznava glasove družinskih članov in se nanje odzove. Se glasno smeji, spušča  glasove, se kremži in dela grimase.

Igre

  • Odkrije roke in se z njimi igra, jih opazuje, razpira dlani in nosi v usta celotno pest.
  • Všeč mu je božanje in nežno ljubkovanje, kar tudi pokaže.
  • Igrače ga pritegnejo, zato opazuje, kako drugi ravnajo s predmeti (jih mečejo v zrak, stiskajo ipd.).
  • Prisluhne bližnjim, ki ga nagovarjajo. Govor ga pomirja.

Otrokov gibalni razvoj

Gibanje je prva osnovna oblika spoznavanja s svetom.  Z gibanjem otrok uravnava telesno rast in razvoj, pridobiva gibalne in ročne spretnosti, to pa tudi vpliva na njegov duševni razvoj. Otrok pridobi nadzor nad gibi v naslednjem zaporedju: glava, ramena, roke, dlani, prsti in hrbtenica. Morda boste dobili občutek, da se je gibalni razvoj v primerjavi z razvojem v prvem letu življenja upočasnil. Vendar pa temu ni tako. V obdobju do 5. in 7. leta starosti bo namreč malček izmojstril svoje telo v gibanju tako, da bo ob vstopu v šolo dosegel zrele gibalne vzorce.

Malček (od 1. do 3. leta starosti)

V prvem letu življenja je razvoj gibanja zelo kompleksen in hiter. Okoli prvega rojstnega dne večina otrok shodi. Normalen razpon sega od 9. do 18. meseca starosti, kar lahko pomeni, da je nekdo ob pričetku hoje kar za celo glavo večji od drugega. Otroci šele s hojo pričnejo zelo aktivno raziskovati okolje, pri čemer jih lahko odrasli spodbujamo. Starši moramo zagotoviti varno, hkrati pa spodbudno okolje, ki to raziskovanje omogoča. Sprva okorna hoja iz dneva v dan vse bolj napreduje.

  • Pri 14. mesecih se otrok skloni in pobere igračko.
  • Pri 15. mesecih po vseh štirih pleza po stopnicah, pri hoji pred seboj poriva igračo na kolesih.
    Novorojenček
    Novorojenček
  • Pri 16. mesecih zna hoditi vzvratno in poskuša brcati žogo.
  • Pri letu in pol se ob pomoči pokončno vzpenja po stopnicah in se zna usesti na stol; hoja postaja vse bolj trdna, z rokami ne lovi ravnotežja, hodi vedno hitreje in razmik med stopali se zmanjšuje.
  • Pri 19. mesecih začne teči.
  • Pri 20. mesecih poskuša stati na eni nogi.
  • Do starosti dveh let že pazi na ovire pri hoji, sam hodi po stopnicah tako, da se drži za ograjo.
  • Otroci do tretjega leta starosti se praviloma spontano gibljejo, radi imajo izštevanke, ritmične pesmice in nagajivke, ob čemer se lahko ritmično gibljejo.
  • Dve- in triletniki imajo radi plesne igrice v skupini in rajanje ob pesmici Ringa, ringa, raja.
  • Starejšim so všeč tudi plesne igre ali pa uprizorijo kakšno igrico. Skupinske igre poleg gibalnih razvijajo tudi spoznavne sposobnosti. Gibanje in igra se povezujeta. Oboje namreč spodbuja delovanje možganov.

Otrok v zgodnjem otroštvu (od 3. do 6. leta starosti)

V obdobju malčka se pri gibanju že pričnejo kazati razlike med dečki in deklicami, ki kasneje, zlasti v obdobju najstništva, postanejo še bolj vidne. Dečki imajo močnejše podlahti, deklice pa so bolj gibčne. Tako se začnejo dečki navduševati nad igrami z žogo, deklice pa se bolj navdušujejo nad gimnastiko in plesno vadbo. Vendar se otroci ukvarjajo s tistimi gibalnimi aktivnostmi, ki so jim ponujene in pri katerih smo jim odrasli dober zgled. Raznovrsten nabor gibalnih aktivnosti je za malčke in predšolske otroke ključen, saj najbolj prispeva k celostnemu gibalnemu razvoju.

Razdelitev gibalnih spretnosti in dejavnosti predšolskih otrok

Grobogibalne spretnosti Drobnogibalne spretnosti
Koordinacija, ravnotežje.Natančen nadzor in koordinacija drobnih mišic rok in prstov.
Hoja, tek, poskoki, preskoki, igre z žogo, plezanje.Pisanje, risanje, slikanje, igranje glasbil, igra s plastelinom, sestavljanke, zlaganje kock.
Kotaljenje in vodenje žoge, plezanje preko ovir – poligon, brcanje, podajanje žoge, npr. hokej.Vaje opismenjevanja, risanja, izdelovanja in rezanja iz papirja, igre s kockami, izdelovanje igrač iz raznovrstnih materialov – odpadna embalaža je zelo priročna.

 

Otrok vse bolj postaja spreten z rokami in dlanmi, gibi rok so mehki in učinkoviti ter vse bolj usklajeni z očmi. Gibalne spretnosti s svojimi otroki urimo na igrišču, doma ali pa v naravi. Gozd, travnik, obala ali pa planine so naš največji igralni poligon. Plezanje po drevesih, premagovanje skal in korenin na poti, plavanje in potapljanje nas urijo v gibanju in obvladovanju našega telesa. Tudi na igrišču lahko izberemo igrala, ki so sorazmerno varna in hkrati primerna otrokovemu razvoju.  Ni ga otroka, ki se ne bi rad gugal. V vse smeri, gor-dol, levo-desno. Veste, kaj počne otrok takrat? Spodbuja svoje možgane, predvsem krepi svoje vestibularne (boljše ravnotežje) aktivnosti.

Zakaj je pomembno, da otroci hodijo bosi

»Zdravi otroci shodijo med 9. in 18. mesecem starosti. Na začetku je hoja otroka okornejša in širokotirna, ročice so ponavadi nekoliko dvignjene in še ne spremljajo izmenično gibov nog. Najprej zmore otrok hojo po ravnem, šele kasneje osvoji neravne terene, najprej vzpone in kasneje spuste. Ni pomembno le, kdaj otrok shodi, pomembno je tudi kako. Vidni nadzor je pri hoji zelo pomemben – toliko bolj, kolikor je teren razgiban in nepredvidljiv,« pravi dr. Bregantova.

Ko otrok hodi bos, izkuša različne dražljaje iz okolja. Poleg tega mu omogočite naraven razvoj stopal. »Otroci pri bosi hoji, preko stopal dobivajo izredno veliko dražljajev. Preko dražljajev dobivajo informacije o podlagi po kateri hodijo. Čim bolj razgibana in različna je podlaga, več informacij dobivajo možgani v obdelavo. Dokazano je, da bosa hoja vpliva na boljši razvoj možganov pri otrocih,« pojasnjuje Špela Gorenc Jazbec. Pri učenju in prvih poskusih hoje je bosa hoja pomembna, in takrat moramo dati otroku možnost, da je bos, ali pa vsaj samo v nogavičkah.

»Ko otrok že hodi samostojno, naj bo hoje brez čevljev čim več. Pri bosi hoji aktiviramo veliko več stopalnih mišic in mišic nog, kot pri hoji v čevljih,« pojasnjuje Špela Gorenc Jazbec in dodaja: »Bosa hoja daje najboljše možnosti za pravilno razvite stopalne loke, dobro vpliva na stabilnost gležnjev in ostalih sklepov stopal. Pri bosi hoji se prav tako izognemo mnogim težavam, ki jih prinaša nepravilno izbrana obutev, kot na primer žuljem, otiščancem, napačnemu razvoju stopal zaradi premajhne obutve, vraščenim nohtom ipd.«

Oblika stopal se lahko spreminja. Špela Gorenc Jazbec pojasnjuje, da je to zaradi drugačnega gibanja, obremenjevanja, prenosov teže in podobno. Dojenček ima drugačno obliko stopal kot kasneje otrok, ker začne stopala kasneje obremenjevati. Do prvih začetkov hoje stopala s težo niso obremenjena. »K obliki stopal pripomore tudi način hoje, gibanja vsakega posameznika, kvaliteta mišičnega tonusa in način prenosa teže po stopalu od pete proti prstom. K temu pripomorejo tudi čevlji, katerih oblika in kvaliteta ni vedno primerna.«

Pravilna hoja s prvimi čeveljčki

Zdravi otroci potrebujejo svoje prve čeveljčke šele ko shodijo. Njihov glavni namen je zaščita stopal, nam pojasni pediatrinja Tina Bregant, ne pa oblikovanje stopal in podpora. Pri nakupu obutve za otroka bodite pozorni, da bo čevelj dovolj velik, širok in dolg, mehak in zračen, z nizko peto ter narejen iz naravnih materialov. Podplat naj nudi dovolj trenja, tako kot če bi bili bosi.

Pravilna hoja pomeni, da je peta prva, ki pride v stik s podlago; pravimo, da dostopamo na peto, prsti so zadnji, saj se z njimi odrinemo. S prsti se otrok odriva od podlage po kateri hodi. Na stopalih največ teže prevzamemo s peto, palcem in zunanjim robom stopala, zato vse kosti in sklepi niso enako obremenjeni.

 

Vsebina: Mojca Buh