Avtorji Objave od dr. Tina Bregant

dr. Tina Bregant

Ali je starševstvo zapisano v naših možganih?

Oglejte si video na zanimivo temo za mlade starše z vidika nevroznanosti – je starševstvo zapisano v naših možganih?

Ljudje imamo »zakoreninjeno« skrb za potomce, ki ji namenjamo 20­­–30 let življenja. Skrb pa ne izhaja le iz narave, saj so otroci ob rojstvu bolj nezreli od ostalih živalih vrst, ampak tudi iz zakonodaje. Hkrati pa na odraščanje vpliva tudi družba v kateri se giblje otrok. Skrb za otroka od starša zahteva znatno naložbo, ne zgolj finančno, ampak tudi velik vložek energije. Skrb za vzgojo je zahtevna, saj otroci zahtevajo nepretrgano pozornost, vendar starši svoj doprinos k otrokovem razvoju lahko opazijo kasneje, ko ga opazujejo na pomembnih življenjskih prelomnicah.

Na mestu je vprašanje, ali imamo ljudje nevrološko podlago za vedenje pri skrbi za potomce, ki na prvi pogled ni gospodarno z našo osebno energijo. Hipotalamus velja za najpomembnejše območje v možganih pri starševskem vedenju. Družba sicer deluje po drugačnih poteh, kot jih ja zapisala narava, zato je tudi vložek staršev v skrb za potomce različen.

Torej, ali je starševstvo zapisano v možganih?

 

Vir: Bregant, Tina. 2019. Starševstvo – zapisano v možganih. V Proteus, mesečnik za poljudno naravoslovje, februar 2019: str. 255–262.

 

Dehidracija pri otroku

Voda je osnoven sestavni del vseh živih bitij, otroci je imajo v svojem telesu več kot 70 %, zato je potrebna pazljivost, da ne pride do dehidracije, saj se otroško telo slabše prilagaja različnim vremenskim ali bolezenskim spremembam.

Dehidracija je pomanjkanje vode in ob tem pogosto tudi elektrolitov v telesu. Največkrat do nje pride zaradi izgube tekočine ob driski, bruhanju, prekomernem potenju v vročini ali pa zaradi premajhnega vnosa tekočine, zato pride do izsušitve telesa. Telo, ki mu primanjkuje vode, ne more ohranjati zapletenega in občutljivega ravnotežja kemičnih snovi.

Znaki dehidracije:

  • suha oziroma lepljiva usta, razpokane ustnice,
  • manjša količina solz ali celo nič solz,
  • oči so videti udrte, suhe, motne,
  • otrok ima lahko “podočnjake”,
  • pri dojenčkih udrta mečava,
  • manj urina kot običajno ali temno rumen urin, in sicer v zadnjih 6-8 urah pri dojenčkih ter v zadnjih 12 urah pri malo starejših otrocih,
  • suha, ohlapna in hladna koža,
  • lenobnost in razdražljivost, zmedenost, omotičnost, vrtoglavica,
  • izčrpanost in omotičnost,
  • zmanjšanje telesne teže,
  • srčni utrip in dihanje sta pospešena.

»Dehidracijo preprečujemo še predno nastane. Otrok naj ob prvih znakih okužbe, tudi ob običajnih virozah, čim več pije. Za žejo sicer pijemo vodo (zeliščne čaje, nemastno juho), ob okužbah pa pri otrocih ni tako pomembno kaj pije, pomembnejša je zadostna količina. Odsvetujemo edino pitje gostih sadnih sokov, športnih napitkov za odrasle in pijač z mehurčki. Otroku ves čas ponujajte tekočino, hrana ni toliko pomembna. Prav zato otroku ponujajte tudi nekoliko sladkane pijače, saj ponavadi ob driski in bruhanju otrok ne uspe zaužiti dovolj hranil,«  pojasni Tina Bregant, dr. med.

Dehidracija se pri otrocih najpogosteje pojavi, kadar zbolijo za katero od črevesnih okužb. Starši ne morete vedno natančno oceniti, kdaj je otrok rahlo ali srednje dehidriran, zato je bolje, da pravočasno poiščete zdravniško pomoč. Zdravnik bo otroka pregledal in ocenil, ali otrok potrebuje infuzijo in nadzor v bolnišnici.

Vročina pri malčku

Povišana telesna temperatura je obrambni mehanizem telesa, do katerega običajno pride ob okužbi z virusi ali bakterijami. O povišani telesni temperaturi govorimo takrat, ko temperatura, merjena pod pazduho, preseže 37,2 °C, v ušesu 37,5 °C, v ritki (najbolj natančno) nad 38 °C. Otrok ima enega ali več simptomov: je nemiren, razdražljiv, utrujen, zaspan. Ob hitrem porastu temperature ali visoki vročini ga lahko tudi trese mrzlica. Lahko zavrača hranjenje in pitje, ima pordelo kožo, vroče čelo in telo, okončine pa so hladne na otip, utrip srca je povišan, diha hitreje. Lahko se prekomerno poti, je omotičen, šibek, nima želje po igri in toži, da se slabo počuti. Neugodje zaradi vročine se ojača, ko telesna temperatura preseže 38,5 °C.

Pravilno merjenje telesne temperature

Otroku izmerite temperaturo v mirovanju, vsaj 2 uri po hranjenju, med tem naj ne pije toplih napitkov in naj ne bo pretirano oblečen in pokrit. Za merjenje temperature v spanju lahko uporabite elektronski brezkontaktni termometer: otrokovemu čelu se približate na 0,5–3 cm in po pritisku na gumb odčitate temperaturo. Natančno upoštevajte navodila proizvajalca, da bo tako izmerjena temperatura v rangu temperature izmerjene pod pazduho.

Kako in kdaj znižati telesno temperaturo pri otroku

Cilj zniževanja telesne temperature je zmanjšati neugodje. Pri otrocih, občutljivih za nastanek vročinskih krčev, se za zniževanje temperature odločite prej kot običajno. Otroku ponudite dodatno nesladkano ali malo sladkano tekočino sobne temperature. Otroka zračno oblecite in lahko ga pokrijete z lahko oz. tanko odejo/rjuho. Prostor, v katerem se nahaja, večkrat prezračite in skrbite, da je temperatura prostora ustrezna: 20–22 °C. Pripravite mu lahko mlačno kopel: sprva naj ima voda 36–37 °C, nato pa jo znižujte v 5–10 minut do 32 °C. Lahko ga prebrišete z ožeto, vlažno krpo, nato osušite do suhega in položite v posteljo. Pomagajo tudi ovoji okončin z vlažno krpo. Za zniževanje temperature lahko uporabljate tudi zdravila – antipiretike, v skladu z navodili. Po zaužitju prične praviloma temperatura padati po 30–60 minut, najnižja je po 2–3 urah, nato pa po 4–6 urah ponovno poraste, dokler obstaja vzrok, ki je vročino povzročil. Povprečno po antipiretiku temperatura upade za 1–2 °C, kar otroku že predstavlja olajšanje počutja. Antipiretike dajajte v skladu z navodili, kar je odvisno tudi od vrste zdravila.

V kolikor vročina traja več kot 3 dni ali se otrokovo stanje slabša, otrok ne pije dovolj ali se pojavijo dodatni znaki in simptomi, naj otroka pregleda zdravnik.  Pri majhnih otrocih pogosteje in tudi hitreje pride do dehidracije, zato velja posebna skrb dodatnemu pitje tekočine.

Miti in resnice o vročini

  1. Pregrevanje telesa? Strokovnjaki odsvetujejo premagovanje vročine s pregrevanjem telesa, s pitjem velikih količin vročih pijač, čajev z žganjem in zavijanjem v odeje, da se človek preznoji.
  2. S pitjem hladne vode se bo otrok prehladil. Otroku bo najbolj prijala mlačna pijača, vendar tudi s hladno ni nič narobe, če on tako želi.
  3. Pri ohlajanju z vodo se otrok ne bo dodatno prehladil in tudi pljučnice ne more dobiti. Po ohlajanju z vodo bodite pozorni na to, da ga boste dobro osušili. Otroka hladimo z mlačno in ne s hladno vodo, saj ga tako lahko podhladimo. Previdnost zlasti velja pri majhnih otrocih.
  4. Če ima moj otrok vročino, vedno potrebuje antibiotik. Otrok potrebuje zdravljenje z antibiotikom ob bakterijski okužbi, ob virusni pa ne. Predpisal vam ga bo zdravnik. Antibiotika ne začnite dajati otroku po lastni presoji. Antibiotik jemljite skladno z navodili zdravnika.

Viri: Healthline.com, Drmed.org, prim. Rasta Rakar Radešček: Moj otrok ima vročino, Tiskarna Grafex, Ljubljana, 2016.

Olajšajte dojenčku prebolevanje najpogostejših nalezljivih bolezni

Pri dojenčku, ki je še polno dojen, skrbite za dojenje, pri ostalih otrocih pa za redno hranjenje. Pri tem ne pozabite nase in pijte dovolj tekočine, saj mleko nastaja, če ste mamice dovolj hidrirane. Ne pozabite na osnovno higieno: umivanje rok z mlačno vodo in milom, higiena kašlja, skrb za čist in nos in redno menjavanje pleničk. Otrok naj dovolj pije in dovolj spi.

V primeru poslabšanja stanja se odločite za obisk zdravnika. 

Nalezljive bolezni potekajo praviloma s povišano telesno temperaturo. Povišano telesno temperaturo znižujte za lajšanja slabega počutja s hlajenjem ali antipiretiki (o njihovi uporabi se v naprej posvetujte s strokovnim osebjem), skrbite za pitje dovoljšne količine mlačne tekočine, ter počitek. Otroka slecite in ne pokrivajte dodatno. Nalezljive bolezni povzročajo številni povzročitelji, ki jih je morda treba vzročno zdraviti, kar bo odločil zdravnik.

BOLEZENZNAKIKAKO UKREPATI
SLINAVKA-GINGIVOSTOMATITIS1-2 dni ima dojenček povišano telesno temperaturo, nato se pojavijo vnetne spremembe ustne sluznice in dlesni. Sluznica je pordela in nabrekla, pojavijo se mehurčki, ki popokajo-afte.Izpiranje ust s kamiličnim čajem. Mehurčkov ne drgnite ali odstranjujte. Če dojenček zavrača hranjenje/pitje, obiščite zdravnika, da ne pride do dehidracije. Pred tem lahko poskusite s hladnimi pijačami, pasirano hrano brez močnega okusa. Za olajšanje bolečin lahko po posvetu z zdravnikom 2-3 dni prejema redno analgetik.
OKUŽBA SEČILPogosto, lahko pekoče uriniranje, spremenjen vonj urina, povišana telesna temperatura, razdražljivost, bruhanje, splošna prizadetost, bolečine v trebuhu.Redno menjajte pleničke. Skrb za povečano hidracijo. Otrok potrebuje pregled pri zdravniku. V primeru težje okužbe zgornjih sečil je potrebna tudi hospitalizacija. Okužbo sečil lahko preprečite s pravilnim umivanjem spolovila od sečnice proti zadnjični odprtini in ne obratno.
GASTROENTERITISBruhanje, driska, bolečine v trebuhu.Pogosteje jih dojite ali jim ponudite tekočino, da preprečite dehidracijo. Če otrok že uživa gosto hrano, naj bo lahka, nesladkana in manj mastna. V prehrano dojenčka vključite probiotike, ki se dobijo v lekarni.
VNETJE SREDNJEGA UŠESABolečine v enem ali obeh ušesih, grabljenje za ušesa, jok, razdražljivost, lahko tudi prehodno slabši sluh.S paracetamolom ali ibuprofenom znižajte telesno temperaturo in omilite bolečino. Zdravnik se bo po pregledu odločil, ali bo otroku predpisal antibiotik.
BRONHIOLITISPovišana telesna temperatura, hitro dihanje (štejte dihanje v mirnem spanju, ko otrok nima povišane temperature) lahko se sliši piskanje pri izdihu, dihalna stiska (hitro dihanje, piski, poki, premikanje nosnih kril, ugrezanje medrebrnih in nadključničnih prostorov, dihanje s trebuhom).Če je otrokovo dihanje sicer mirno, mu zagotovite spanje in pitje dodatnih tekočin. Zrak v prostoru naj bo primerno topel in vlažen. Skrbite za higieno kašlja in umivanje rok.

Izogibanje kajenju. Preventivno pri določenih ogroženih skupinah dojenčkov (nedonošenčki, srčne hibe) je priporočena zaščita s protitelesi proti respiratornem sincicijskem virusu (RSV). Priporočeno je, da starejši sorojenci v obdobju teh bolezni ne obiskujejo vrtca in so v varstvu doma.

LARINGITIS (KRUP)Lajajoč in močan kašelj, piskanje ob vdihu.V kopalnici odprite vročo vodo, z otrokom se namestite v prostoru, da bo lahko vdihoval paro. Če je hladna noč, mu bo prav tako dobro del vlažen hladen zrak. V primeru pomodrevanja ali lovljenja sape je nujen pregled pri zdravniku.
GRIPAPrehladni znaki, bruhanje, razdražljivost, slabo počutje, odklanjanje hrane, visoka telesna temperatura.Redno čistite otrokov nos, vlažite prostor, s paracetamolom ali ibuprofenom, lahko tudi diklofenakom, znižajte telesno temperaturo in omilite bolečino. Otrok naj počiva.

 

Bolezni z izpuščaji

Če dojenček zboli z izpuščajno boleznijo, se posvetujte z zdravnikom. Skrbite za ustrezno higieno svojih rok in se izogibajte tveganim obiskom.

 

BOLEZENZNAKIKAKO UKREPATI?
NORICEDrobni rdeči izpuščaji z prozornimi mehurčki. Tekočina na mehurčkih sčasoma pomotni in vzbrsti prekrijejo kraste. Prisotna je tudi povišana telesna temperatura in praskanje otroka, saj izpuščaji srbijo.Dojenčku postrizite nohte ali dajte na roke rokavice, da preprečite bakterijsko okužbo ob morebitnem praskanju. Srbenje lahko zmanjšate tudi z ustreznimi sredstvi. Otroka ne kopajte v vroči vodi in ne drgnite kože ob brisanju, pač pa mokro kožo le nalahno popivnajte.

Osebe, ki zbolijo za noricami, morajo ostati doma, dokler niso vsi mehurčki prekriti s krastami.

Nosečnicam, ki še niso prebolele noric in osebam z oslabljenim imunskim sistemom je svetovano izogibanje stiku z osebo, ki preboleva norice ali herpes zoster in pogovor z osebnim zdravnikom o morebitni zaščiti s cepljenjem.

OŠPICEPovišana telesna temperatura, vnete oči, serozen izcedek iz nosu, moti jih svetloba, kašelj. Prehodno se na sluznici lica pojavijo bele lise. V drugem obdobju temperatura poraste na 40 stopinj Celzija, droben izpuščaj se pojavi za ušesi in razširi na trup in ude.Dojenčka z ošpicami mora pregledati zdravnik.

Potrebno je zniževanje telesne temperature, zmanjševanje bolečine z analgetiki, pitje dovolj tekočin. Ošpice so teratogene, zato so v nosečnosti nevarne; potreben je posvet zdravnikom.

RDEČKENekoliko povišana telesna temperatura in prehladni znaki. Izpuščaj se pojavi za ušesi in razširi na vrat, trup in ude. Lahko so povečane bezgavke v zatilju in za ušesi. Lahko opazite tudi vidno otečene sklepe. Dojenček ima lahko sindrom prirojene okužbe, če je bila z virusom okužena mati med nosečnostjo.S sredstvi za zniževanje telesne temperature znižajte temperaturo. Rdečke so teratogene, zato so v nosečnosti izjemno nevarne; potreben je posvet zdravnikom.
PETA BOLEZENRahlo povišana telesna temperatura, blagi prehladni znaki, glavobol, bolečine v sklepih. Po 7-10 dneh so lica izrazito rdeča, na zunanji strani vratu, trupa in udov se pojavi mrežast izpuščaj, ki se spreminja s temperaturo okolice.S sredstvi za zniževanje nadzorujte telesno temperaturo in bolečino. Zdravnik vam bo morda predpisal še sredstvo proti srbenju.
ŠESTA BOLEZENTri dni visoka telesna temperatura, ki nato pade in pojavijo se rožnati izpuščaji, začnejo se na trupu in na pritisk pobledijo.Znižujte povišano telesno temperaturo. Če otrok postane zaspan, ali se pojavijo krči, obiščite zdravnika.
ŠKRLATINKADrugi dan povišane telesne temperature se pojavi rdeč, pikčast, hrapav izpuščaj, ki se razširi na trup in ude. Lahko daje videz gosje kože. Otrok bo težje požiral, v ustih boste morda lahko videli rdeči in povečani nebnici. Na jeziku se pojavijo bele obloge, ki se kasneje odluščijo, jezik pa postane rdeč in hrapav.Zdravnik bo otroku predpisal antibiotik. Pomembno je, da otrok jemlje antibiotik po navodilu, do zadnjega dne, kot je predpisano. Če dojenčku že dodajate mešano hrano, naj bo v teh dneh bolj tekoča.

 

Kako ravnati, če ima dojenček vročinski krč

Ob povišani temperaturi (oziroma ob hitrem porastu ali padcu temperature) se pri otrocih, pri katerih praviloma obstaja genetska predispozicija za nastanek vročinskih krčev, le-ti pojavljajo v starosti 6 mesecev do 6 let. Otrok otrpne, zavije z očmi, je neodziven, lahko tudi stiska pesti in se stresa. Kako ukrepate:

  1. Otroka položite v bočni položaj na tla, da preprečite zaplete, če bo bruhal.
  2. Zavarujte prostor (odmaknite npr. mizo z ostrimi robovi). Ne pozabite, da s tal ne more nikamor pasti, medtem ko s kavča ali postelje lahko.
  3. Slecite in ga pričnite z ohlajanjem, kar lahko storite:

-s tem, da ga slečete/odgrnete,

– sredstvi kot so svečke – antipiretiki, ki jih aplicirate rektalno (v ritko),

– mokro brisačo, ki jo ožamete in položite otroku na čelo ali/in vrat in/ali trup

– otroka, ki je pri zavesti in odziven, skopate v mlačni vodi (začnite pri temperaturi 37 °C, nato ohlajajte do 29 °C).

4. Če je otrok že imel vročinske krče, uporabite zdravilo, ki ga je zdravnik predpisal otroku za pomiritev krčev. Aplicirate ga po navodilih zdravnika. Nekatera zdravila (npr. Diazepam/Stesolid) se daje rektalno (iztisne v črevo, najbolje v bočnem položaju, s pokrčenimi koleni proti bradi), druga (npr. Midazolam/Epistatus) se daje bukalno (ob zobeh proti licu). Pazite, da ob aplikaciji zdravilo ne izteče iz odprtine, pri čemer si lahko pomagate tako, da takoj po aplikaciji odprtino držite s prsti skupaj. Praviloma krči hitro (v nekaj minutah) prenehajo. Če krči kljub prvi aplikaciji trajajo dlje časa – več kot 5–10 minut in se ne umirjajo oz. se otroku ne povrne zavest, pokličite urgentno službo (SNMP na 112).

5. Pokličite zdravnika ali izbranega pediatra in mu opišite situacijo; dal vam bo nadaljnja navodila.

6. Otroka mora zdravnik pregledati takoj:

7. če se krči pojavijo prvič,

8. če se krči ponovijo večkrat zapored,

9. če trajajo dlje časa ali večkrat zapored in ne popuščajo kljub zdravilu,

10. če se ne stresa celo telo, pač pa le del telesa – npr. po eni strani telesa in/ali

11. če se pojavijo dodatni znaki prizadetosti osrednjega živčevja: motnje zavesti, bruhanje, trd tilnik, hud glavobol, razdražljivost, moteč hrup in svetloba, izpuščaj ipd.

12. Ob vročinskih krčih ravnajte trezno. Preprosti vročinski krči kljub dramatični sliki praviloma niso nevarni. Pomembno je, da otroka po vročinskem krču pomirite in ste mu v oporo.

Povišana temperatura pri dojenčku

Povišana telesna temperatura je obrambni mehanizem telesa, do katerega običajno pride ob okužbi z virusi ali bakterijami.

Kdaj ima dojenček vročino

O povišani telesni temperaturi govorimo takrat, ko temperatura, merjena pod pazduho, preseže 37,2 °C, v ušesu 37,5 °C, v ritki (najbolj natančno) nad 38 °C. Dojenček ima enega ali več simptomov: je nemiren, razdražljiv, utrujen, zaspan. Ob hitrem porastu temperature ali visoki vročini ga lahko tudi trese mrzlica. Lahko zavrača dojenje ali hranjenje, ima pordelo kožo, vroče čelo in telo, okončine pa so hladne na otip, utrip srca je povišan, diha hitreje. Temperaturo mu izmerite v mirovanju, vsaj dve uri po hranjenju, med tem naj ne bo pretirano oblečen in pokrit. Praviloma merite temperaturo v ritki. Za merjenje temperature v spanju lahko uporabite elektronski brezkontaktni termometer: otrokovemu čelu se približate na 0,5–3 cm in po pritisku na gumb odčitate temperaturo (natančno upoštevajte navodila proizvajalca).

Posvet z zdravnikom

Blago povišana temperatura bo večjemu, sicer zdravemu otroku, koristila pri premagovanju okužbe, zato je ne znižujte takoj, ko začne naraščati. Če je otrok starejši od treh mesecev in temperatura ne preseže 38,5 – 39,0 °C pod pazduho in je otrok ob tem živahen, neprizadet, dobro pije, dovolj lula, ga/jo skrbno opazujte in počakajte s simptomatskim zdravljenjem. Če povišana telesna temperatura traja dlje kot 3 dni ali se pojavijo znaki in simptomi, ki so sumljivi za bakterijsko okužbo (stokanje, mrzlica, boleč jok, apatičnost, izpuščaj, lahko tudi bruhanje), naj otroka zaradi vzročnega zdravljenja pregleda zdravnik. Če pa je otrok tudi ob nižji temperaturi zaspan, zmeden, ne pije dovolj, ga mora čimprej pregledati zdravnik.

Pri novorojenčkih in dojenčkih mlajših od treh mesecev pa je potreben čimprejšnji pregled pri zdravniku. Povišana temperatura je lahko znak resne okužbe, ki jo mora zdravnik vzročno opredeliti. Pri novorojenčkih, mlajših dojenčkih od treh mesecev in nekaterih otrocih s pridruženimi boleznimi, lahko resna okužba poteka tudi brez povišane temperature, zato je pri njih potrebna dodatna pozornost. Zniževanje vročine je potrebno pri otrocih, ki imajo težke prirojene srčne napake ali kronično bolezen (običajno srčne ali nevrološke), in bi jih vročina lahko ogrozila. Moramo pa vedeti, da je potrebno opredeliti vzrok povišane temperature, saj lahko z nekritičnim zniževanjem temperature klinično sliko resne okužbe pri dojenčkih zabrišemo in po nepotrebnem odložimo ustrezno, vzročno zdravljenje.

Dodatni znaki

Pri otrocih bodite posebej pozorni na dodatne znake: pospešeno dihanje in srčni utrip, kožo (če se pojavi izpuščaj), splošno počutje in razpoloženje. V primeru slabšanja stanja in ob porastu temperature nad 38 °C se vedno odločite za posvet in obisk pri zdravniku. Podobno velja, če opazite kožni izpuščaj ali pretirano zaspanost. Ne pozabite, da nekatere okužbe lahko potekajo zelo hitro in usodno, pri teh okužbah pa praviloma ne bo edini opozorilni znak povišana telesna temperatura. Tudi povišana temperatura, ki traja dlje kot tri dni, mora biti  opredeljena s strani zdravnika.

Kako olajšati prebolevanje

Dojenčku lahko pomagate olajšati prebolevanje simptomov tako, da ga okopate v mlačni vodi, oblečete v zračna oblačila, na čelo položite hladen obkladek in ponujate večje količine tekočine oziroma pogosteje dojite. Otroku omogočite počitek in mirovanje. Prostor, v katerem je, večkrat prezračite. Pri višji temperaturi nad 38,5 °C mu lahko pomagate tudi z zdravili za zniževanje temperature-antipiretiki, v obliki svečk ali sirupa, ki jih uporabite skladno z navodili zdravnika.

 

Težave s prebavili

SIMPTOM OZ. ZNAKKAKO SE KAŽE?KAJ LAHKO STORITE SAMI?KDAJ K ZDRAVNIKU?
POLIVANJEVračanje želodčne vsebine v požiralnik. Mleko je slabo zmešano z želodčnim sokom. Je pogost pojav, ki lahko traja do 12. meseca, praviloma ne zahteva posebnih ukrepov.Obvezno podirajte kupček po vsakem hranjenju. Skrbite za pravilno pristavljanje k dojki.

Hranite otroka v nekoliko pokončnem položaju. Ne hranite ga prekomerno.

Po posvetu s pediatrom dvignite otrokovo vzglavje posteljice, vsaj 30 minut po hranjenju.

Težave z dihanjem, zaostajanje v rasti zaradi nezadostnega hranjenja, obilno polivanje, izmeček v barvi kave, krvave nitke na blatu.
BRUHANJEIzločanje vsebine prebavil skozi usta s pomočjo mišic.Bolj pogosto dojite. Redno mu ponujajte tekočino, praviloma manj sladek čaj; večjim otrokom tudi praške za oralno rehidracijo, ki vsebujejo dodatno sol in sladkor. Če ima otrok apetit, ga spodbujajte, da hrano uživa večkrat po malem.Če je otrok mlahav, razdražljiv, slabše odziven ali kaže znake izsušitve: vdrte oči, vdrta mečava, suha, nagubana koža, manj polulane pleničke, gost, temnejši urin. Bodite pozorni na eksplozivno bruhanje, v loku in če otrok bruha tudi po hranjenju.
ZAPRTOSTOdvajanje suhega in trdega blata. Na blatu je lahko tudi sled sveže krvi. Zaprtost pri polno dojenem otroku lahko traja nekaj (celo 7–10) dni in ne zahteva posebnih ukrepov. Lahko se pojavijo tudi bolečine v trebuhu, napihnjen trebuh, črevesni krči. Odvajanje je boleče.Več dojite. V prehrano vključite več tekočine in olupljena jabolka, brokoli, polnozrnata žita, hruške, breskve, slive. Lahko uporabite nežno masažo trebuščka, z njim potelovadite. Izogibajte se čokoladi, močnatim jedem in bananam.Če zaprtje traja več kot 2 tedna ali se pridruži vročina, bruhanje, kri na blatu, izguba telesne teže, se prikaže črevo (prolaps črevesja), trebuh je napet in trd.
DRISKAVsaj 3x dnevno odvajanje tekočega ali kašastega blata, ˃ 10 ml blata na kg otrokove telesne teže. Blato zdravega, polno dojenega dojenčka je kašasto, rumenkasto, lahko tudi nekoliko zelenkasto in ga lahko odvaja večkrat dnevno.Skrb za dojenje in pitje tekočin.

Pri starejših dojenčkih nadomeščanje tekočin (mešanica praška za rehidracijo) in lahko tudi probiotiki.

Ob obilni ali vodeni driski, znakih izsušitve, nesposobnosti pitja z oslabelostjo, suhe sluznice, če ne odvaja vode.
KOLIKE/TREBUŠNI KRČIKrčevit jok brez vidnega razloga ob istem času dneva, ki traja med tretjim tednom in tretjim mesecem starosti. Stiskanje pesti in zvijanje nog. Med jokom postanejo dojenčki zaripli (rdeči v obraz). V preostalem delu dneva so dobro razpoloženi.Če dojite, se izogibajte mlečnim izdelkom in oreščkom. Če uporabljate mlečno formulo, poskusite drugega proizvajalca ali poskusite s formulo AC (»anti colic« – proti kolikam/krčem). Pestujte svojega otroka s trebuhom obrnjenega na podlakti in ga pri tem nežno masirajte po hrbtu. Ko ne zmorete več, dojenčka oblecite in odpeljite na sprehod.Nenadna sprememba otrokovega obnašanja, pridruženo bruhanje, vodena ali krvava driska, manj gibanja, krčeviti gibi, ki niso vezani na stalno uro dneva in omenjeno dojenčkovo starost.

Viri: Moj otrok ima vročino (prim. Rasta Rakar Radešček, dr. med., spec. pediatrije), Moj otrok kašlja. Pediatrična klinika, Služba za pljučne bolezni, UKC Ljubljana.

Dojenček in prve težave

Pri dojenčku je včasih težko opaziti pričetek bolezni. Opazili boste, da je morda bolj nejevoljen, neješč, pojavijo se lahko spremembe spanja: lahko je razdražljiv ali bolj zaspan. Dojenček nima velikih telesnih zalog, zato lahko iz zdravega dojenčka, že v nekaj urah zdrsne tudi v resno stanje, ki ga morate znati prepoznati in ukrepati.

Dojenčka bolj podrobno opazujte

Če imate občutek da »ni tak kot po navadi«, ga spodbujajte k dojenju in pitju nesladkane tekočine ter skrbite za ustrezno higieno, zlasti umivanje svojih rok in čiščenje noska. Bodite pozorni, če se otroku spremeni apetit, obnašanje, se težje zbudi, več joka ali opazite katerega od spodnjih simptomov in znakov ter ustrezno ukrepajte. Ne pozabite na preventivne ukrepe: skrbite za gibanje na svežem zraku, kakovostno prehrano, cepljenje, higieno umivanja rok, kašlja in čiščenje nosu ter izogibanje prostorom, kjer se zbira veliko ljudi. V času okužb se raje držite sami zase. Praviloma imajo dojenčki do 6. meseca starosti še nekaj zaščite materinega imunskega sistema (protitelesa IgA), nato pa ta zaščita popusti.

Kako opazimo simptome

Naslednja razpredelnica vam je lahko v pomoč pri odločanju, kaj storiti. Ko ste v dvomu in ne veste, če je z dojenčkom kaj narobe, se posvetujte. Praviloma se obrnite na izbranega pediatra in njegovo medicinsko sestro, kamor najprej pokličite, da prejmete ustrezna navodila ter se šele nato odločite za morebiten obisk zdravnika. Ne pozabite, da so čakalnice zlasti v sezoni prehladnih in virusnih obolenj polne bolnih otrok in mladostnikov, od katerih se lahko dojenček naleze tudi kakšnega resnejšega obolenja.

SIMPTOM OZ. ZNAKKAKO SE KAŽE?KAJ LAHKO STORITE SAMI?KDAJ K ZDRAVNIKU?
POVIŠANA TELESNA TEMPERATURAOtrokova koža je na otip topla. Temperatura je povišana v mirovanju, merjena pod pazduho, naraste nad 37,2 °C oz. merjena v ušesu nad 37,5 °C.Otroka lahko okopate v mlačni vodi, ga oblečete v zračna oblačila, pokrijete s tanko odejo in temperaturo v sobi vzdržujete na 18-19 °C. Otroka pogosteje dojite. Temperaturo nižajte ko naraste nad 38,5°C in je otrok ob tem utrujen, izmučen. Uporabite lahko paracetamol, ibuprofen, diklofenak po navodilih proizvajalca. Pri dojenčkih se za zniževanje temperature dobro obnesejo rektalne svečke paracetamola. ˂ 3 mes.: ˃ 38 °C

3–6 mes.: ob ˃ 39 °C

6–24 mes.: ob ˃ 39–40 °C, če traja več kot 1 dan

Zdravnika obiščite tudi, če pri otroku opažate druge bolezenske znake: vreščeč jok, močna razdražljivost, vročinski izpuščaj, izrazita zaspanost ali slabša odzivnost, napeta ali zelo usahla mečava, popolno zavračanje dojenja, obilno bruhanje in odvajanje blata z grozečo izsušitvijo, vročina po nekajdnevnem izboljšanju, vročinski krči (posebej prvi krči), če ima otrok kakšno drugo znano kronično bolezen.

DEHIDRACIJAZnaki izsušitve: vdrte oči, jok brez solz, vdrta mečava, suha, nagubana koža, manj polulane pleničke (suhe pleničke več kot 3-6h), gost, temnejši urin, suha usta.Otroka pogosteje dojite oziroma mu ponujajte tekočino. Spremljajte mokrost pleničk.Zavračanje hrane, zaspanost, zmanjšana zavest ali pretirana razdražljivost. Pridružena visoka vročina, bruhanje, driska.
SOOR/GLIVICEBeli madeži podobni strjenemu mleku, ki se pojavijo na jeziku in v ustih. Lahko so povezani med seboj. Če vam jih uspe odstraniti, je spodaj vneta sluznica. Ob širitvi se lahko pojavijo tudi motnje požiranja in draženje glasilk.Skrbite za higieno prsnih bradavic. Posušite jih na zraku.

Omejite uporabo dude in jo pogosto razkužujte. Če ne dojite, uporabljajte cuclje in dude iz silikona. Le s čistimi rokami se dotikajte pripomočkov za hranjenje.

Če ne pride do izboljšanja v 2 dneh, dojenček slabo je ali zavrača hrano. Zdravnik vam bo lahko predpisal gel proti glivicam.
VDRTA ALI IZBOČENA MEČAVAStik med nezaraščenima lobanjskima kostema na temenu je vdrt.Dojenje in nadomeščanje tekočin pri vdrti mečavi; pri izbočeni mečavi obvezen pregled pri zdravniku.Otroka naj pregleda zdravnik, da ugotovi morebiten razlog.
ZLATENICARumenkasta obarvanost kože pri novorojenčku je lahko še fiziološka; praviloma njena izrazitost bledi od glave navzdol po trupu in po nekaj dneh po rojstvu popolnoma izzveni.Bolj intenzivno dojenje, tudi zbujanje dojenčka za hranjenje. Z dojenčkom pojdite na prosto, za 10 min ga lahko izpostavite sončni svetlobi.Če se rumenica razširi na roke in noge, ali postane koža zelenkasto obarvana, če se otrok ne želi hraniti ali pri novorojenčku traja dlje kot nekaj dni.
VNETJE OČIOči so pordele, lahko solzne ali suhe, pojavlja se izcedek, ki je lahko gnojav, zlepljene oči.Redno čiščenje oči večkrat dnevno s fiziološko raztopino od zunanjega kota oči proti nosu. Čiščenje nosu s fiziološko raztopino.Če ne pride do izboljšanja v 3-4 dneh, se pojavi gnojav izcedek, slabši vid, pordela in otekla okolica očesa.

 

Viri: Moj otrok ima vročino (prim. Rasta Rakar Radešček, dr. med., spec. pediatrije), Moj otrok kašlja. Pediatrična klinika, Služba za pljučne bolezni, UKC Ljubljana.

Kaj storiti, ko ima otrok težave pri izgovorjavi črk

Če imate pri otrokovem načinu izgovorjave besed in črk pomisleke, je potrebno skupaj z njim poiskati strokovno pomoč. Pri vsem skupaj pa je pomembno, da otroka ne kritizirate, temveč mu nudite podporo in vzgled.

V Sloveniji je najbolj izrazita težava pri izgovorjavi črke R, s tem ima problem med 10 do 15% otrok. Pri teh težavah pa ni vedno nujen obisk pri logopedu, saj lahko otroka naučimo pravilne izgovorjave kar doma s preprostimi vajami.

Vaje, ki bodo otroku pomagale pri učenju pravilne izgovorjave črke R in tudi drugih črk ter besed, najdete v video posnetku tukaj.