Authors Posts by dr. Ranko Rajović

dr. Ranko Rajović

nevroendokrinolog, ustanovitelj programa NTC za spodbujanje inteligence otrok

Kako ugotoviti potencial otroka in kako ga razvijati

Otrok se nauči materinega jezika do tretjega leta starosti, nato moramo razvijati njegovo zanimanje naprej in se ne ustaviti na tej točki. To ne pomeni, da otroka priganjamo, »okupiramo«, ampak, da sodelujemo pri njegovem razvoju naprej. V videu Ranko Rajović, ustanovitelj programa NTC, poudarja, kako pomembno je, da naredimo korak naprej.

Da se otrok nauči materinega jezika, nekako do tretjega leta, je za to moral že zelo veliko narediti. Menim, da je učenje materinega jezika najbolj zakompliciran miselni proces. Najpomembnejše obdobje za otrokov razvoj je od 3. do 6. leta starosti, v katerem otrok razvija in oblikuje svoje genske sposobnosti. Slikovno gradivo aktivira najpomembnejše dele možganov in inteligence.

Če učimo reproduktivno, koristimo zelo majhno površino možganov in to je problem, saj je tako učenje repoduktvno. Recimo, ko gre otrok v šolo, mu rečemo, da naj ponovi snov 4,5 krat in si bo tako zapomnil. Tako pogosto učimo naše otroke. Na takšen način naši možgani ne delujejo. To se lahko dokaže z medicinskimi raziskavami. Na primer beremo knjigo, in ugotovimo, da si nismo zapomnili, zato se vrnemo nazaj. Ali pa na primer študent se mora naučiti 300 strani in ko ga profesor vpraša, si bo študent zapomnil, da je to bilo napisano na 50. Strani, zgoraj desno, ne pa točno, kaj je bilo. Absurdno je, da študent ve, kje je to napisano, ne ve pa besedila. Zato je zelo pomembno, da vemo, da naši možgani ne delujejo reproduktivno.

Katere so največje napake, ki jih naredimo starši pri razvoju otroka

Oglejte si video s strokovnjakom Rankom Rajovićem, kje starši naredimo največ napak in kako se napake opazijo, ko je otrok večji, v šoli.

Prva velika napaka je, da kupijo roza sobo, če so rodi deklica (roza preprogo, roza posteljnina, roza zid). Če se rodi fant, kupijo modro sobo. Vemo, da je največja stimulacija prva za razvoj sinaps, največ jih dobimo preko kontrasta. Ko otrok prve dni odpre oči, ne vidi skoraj ničesar, vidi motno. Zamisliti si roza sobo z 20 odtenki roza barve, tu ni stimulacije. A to ni problem, če je to edina napaka. A do petega leta se naredi zelo veliko podobnih napak.

Velika napaka je, ko se otrok rodi, držimo glavo otroka, jo fiksiramo, da se glava ne bi premaknila levo ali desno niti za en centimeter. Ko se tako fiksira glava otroka, ne pošilja milijone impulzov do možganov. Zelo pomembne so mišice vrata in ta del možganov ostane brez velika dela sinaps, posledice pa se kažejo kasneje, ko gre otrok v šolo. Ko obrne glavo, dvigne ramo, drugače ne more pisati. Druga velika napaka je, ko otrok začne plaziti. Starši mu ne dovolijo zaradi enega razloga – ko otrok plazi, vse kar vidi na tleh, vzame v roke in takoj da v usta – da otrok ne bi zbolel. Staršem je lažje, če otroka dajo v ograjico ali hojico. S tem mu preprečijo, da bi plazil. A faza plazenja je zelo kratka, 2, 3 dni mogoče 15 dni, v kateri otrok prvič v življenju z dlanmi pritiska veliko površino, izravnava prste, na katere se prenaša pritisk celega telesa. Možgani na tak način prejmejo impuls cele dlani. Če ne plazi, možgani ostanejo brez nje. Če otrok preskoči plazenje, pošilja manjše število impulsov v morda najbolj pomemben del možganov.

Še ena napaka, ko otrok shodi, ne dovolimo, da otrok skače. Skače 2, 3, 5 minut in pade na rit in skače, skače in pade na glavo. Starši mu to preprečujejo. Otrok instinktivno skače, zato da razvije sinapse in možgane. Možgani ga silijo, da dela te gibe. Ali majhen otrok star dve, tri leta, se vrti okoli sebe 3, 4 minute, in se vrti, vrti dokler ne pade. Vprašal sem starše, zakaj mu ne dovolijo in so rekli, da se mu ne zvrti v glavi. Pa sem rekel, zavrtite ga v obratno smer. V medicini je znano, da če otrok dela te gibe, razvija nove sinapse.
To vse se vidi, ko gre otrok v šolo, nekatere stvari se vidijo preden gre v šolo, npr. izgovarjava, govor. Vedno več otrok ima te težave z izgovorjavo. Po nekih podatkih 50 do 60 % šestletnikov ima govorno napako. Tega nikoli prej ni bilo. Potem imamo drugi podatek, skoraj 60 do 70 % otrok ima ploska stopala. Tega nikoli ni bilo. Če vzamemo podatke izpred 20, 30 let, smo dobili podatek, da je ta problem bil prisoten od 10 do 20 %. To je torej genetsko. To kar imamo danes 70 %, to ni genetika. To je neka razvojna težava. Na predavanjih pojasnjujem, da so ploska stopala problem celotnega naroda. Če so ravna stopala, je jasno, da otroci ne hodijo. Če otrok ne hodi, ne more razviti pomembnih mehanizmov v možganih, ker mi smo živa bitja za hojo, a na žalost otroci ne hodijo. Starši jih vozijo v vozičku do drugega, tretjega leta starosti, ali, ko gre otrok v šolo, ga starši vozijo v šolo do drugega, tretjega, če je možno do četrtega razreda.

Naši otroci ne hodijo.

Še ena pomembna stvar. Nihče več ne hodi bos. Če pogledate na morju, kjer bi otroci morali biti bosi, imajo čevlje za plažo in druge čevlje za na morje, da se ne udarijo ob kamenje. Naši otroci ne hodijo, ne hodijo več bosi in to je pravzaprav skrivnost. Skoraj nobeden iz naše generacije nima toliko razvojnih težav, ker smo hodili. Otroci so bili včasih v gibanju od jutra do večera, v parku, v gozdu, na drevju in razvija se je akomodacija, razvija se govor, fina motorika, razvijajo so se celotni možgani. In moramo vedeti, ko otroku kupimo televizijo, računalnik, ali video igrico, da je to zelo nevarno … Tu sta pomembni dve stvari – računalnik je dober in koristen, a vprašanje je, kje je meja?

Ali je ta meja pol ure dnevno, eno uro ali pet ur dnevno? Sigurno ni dobro pet ur dnevno. Vendar otroci stari med pet in šest let, ki imajo računalnik, presedijo dve do tri ure za računalnikom dnevno. Ko sedi, takrat nima pomembnih gibov, nima akomodacije, ne izgovori tudi ene besede. Pazite, ko otrok gleda televizijo 3, 4 ure, ne izgovori nobene besede. Kako se bodo razvili možgani za govor, če ne izgovori nič?

Katere igre so primerne za razvoj

Oglejte si video, v katerem strokovnjak Ranko Rajović, ustanovitelj programa NTC, pojasnjuje katere dejavnosti, otroške igre vplivajo na razvoj otroka, in katere ne.

Gledanje televizije je škodljiva aktivnost. Najboljše aktivnosti so bile z elastiko ali gumitvist, kjer se aktivira rotacija, ravnotežje, fina motorika, miselna klasifikacija. To so nekoč otroci igrali po 4 5, 6 ur dnevno in razvijali možgane. Za fante so bile frnikole, ki so jih igrali 3, 4 ure dnevno in pri razvijali fino motoriko akomodacijo, rotacijo, ravnotežje, miselno klasifikacijo. To so igre, ki so trajale cel dan. To so igre, ki razvijajo možgane.

Starši bi morali to vedeti. Najpomembnejši deli možganov, ki aktivirajo sinapse so rotacija, ravnotežje, akomodacija, fina motorika, govor in miselna klasifikacija in asociacija. Dobra igra aktivira pet ali šest področij, a slaba igra eno ali dve. Zato je pomembno, da starši vedo, da je sedenje na sedežni in gledanje televizije škodljiva, in aktiviramo eno ali dve od pomembnih področij.

Kako lahko spodbujamo otroka z razvojnimi motnjami

Oglejte si video v katerem strokovnjak Ranko Rajović svetuje, kako pomagati otroku z razvojnimi motnjami.

Do sedmega leta se lahko pomaga veliko. Do dvanajstega še malo, po dvanajstem pa težko. Pomembno je, da starši veste, da obstaja način, da se do sedmega leta pomaga. Tu bi predlagal igre z rotacijo, ravnotežjem, plezanje na drevo, igre z loparjem. To mora otrok delati. Čim manj sedenja, da mu pomagamo, pa delo s prsti, da ima plastelin, glino, da dela s prstmi, da pomaga mami v kuhinji, da mesi testo, peče kolače. Ne smemo ga odvračati, ker bo umazal kuhinjo. Naj pride in umaže kuhinjo. Otrok mora skakati po dnevni sobi, pohištvo prilagodite otroku. Mi delamo obratno. Starši ne dovolijo otroku ničesar, prišli smo do tega, da ga imamo za hišnega ljubljenčka. Nič ne sme delati, kot zlata ribica.

Pohištvo prilagodite otroku in mu omogočite da dela, da razmišlja, da dela s prsti. Mora imeti plastelin in glino da dela, da razmišlja, da aktivira prste. Če igra tenis, stalno potrebuje akomodacijo, ki je najbolj zakompliciran fiziološki proces. Ne more se razviti, če otrok gleda le eno točko. Če ima otrok razvojne težav, je najboljši šport namizni tenis. Pri namiznem tenisu žogica hitro potuje, mora uporabiti akomodacijo, izvaja se fina motorika, rotacija in ravnotežje. To je igra, ki aktivira velik del možganov, zato je dobra. Če ima otrok večje težave, svetujem, da ga vpišete na namizni tenis. Kupite stvari za tenis, in naj otroci igrajo tenis.

Kako se razvijajo otrokovi možgani

Otrok dobi del nevronov od staršev – genetika, ostali del se najbolje razvija do tretjega oziroma petega leta starosti. Zato je pomembno, da starši v zgodnjem obdobju otroštva otroke spodbujamo, da skozi igro spodbujajo razvoj sinaps, pojasnjuje Ranko Rajović, ustanovitelj Mense Srbija in član komiteja za nadarjene pri svetovni organizaciji Mensa, program NTC za spodbujanje inteligence otrok.

Pomembno je da vemo, da del živčnega sistema dobimo od staršev. Razvoj intelligence je odvisen od števila teh celic. Največji razvoj v otroku se dogaja od tretjega do petega oziroma sedmega leta starosti. Za starše je pomembno, da razumemo, da ko se otrok rodi, ima več sinaps, in del teh sinaps odmre recimo primitivni refleks, katere dojenček potrebuje ob rojstvu.

Ko možgani ugotovijo, da otrok ne potrebuje več teh sinaps, odmrejo in nastanejo nekatere druge sinapse. In te so najpomembnejše. Do petega leta jih nastane nekako 50 %, do 7. leta nekako 70 % in nadaljnih 20 % do dvajsetega leta starosti. Najpomebnejše obdobje je torej do 5. leta starosti, vendar starši na žalost naredijo veliko napak v tem času.

Igre in dejavnosti v zimskem času

Oglejte si video s strokovnjakom Rankom Rajovićem, ki opozarja, da je treba z otrokom tudi pozimi ven in z njim preživljati čas na tak način, kot smo ga mi kot starši, ko smo bili majhni.

Pa isto, naj gredo v gozd. Tudi mi smo šli ven, kadar je padal dež ali sneg in smo se igrali. Zakaj se naši otroci ne igrajo? Prejšnje leto sem bil na Norveškem, kjer izvajam program NTC. Šel sem pogledat, kako delajo v vrtcu. Dež je padal, pri nas nikoli ne pada tako dež. Držal sem dežnik in dež je padal vame, pa se držal dežnik predse, a dež mi je padal v hrbet. Teh 30 m sem bil premočen do kože. Vstopim v vrtec, se slečem in vprašam, kje so otroci. Odgovorijo mi, da se igrajo na igrišču. V tem trenutku sem pomislil, da imajo pokrito igrišče, ko pridem do steklenega zidu, vidim da se vsi otroci igrajo, čeprav pada dež. Vprašam, ali se starši ne pritožujejo, odgovorijo mi, da je tu normalno, da pada dež. Od sedmih dni, tu pada 3 do 4 dni dež. Morajo se naučiti biti na dežju. Vsak otrok ima seboj dvakrat za preobleči in če pada dež se preoblečejo. Da prihajajo hladni dnevi, da prihaja dež, nima nobene veze.

Obstaja polno iger, ki se jih lahko igrajo. Kar so se starši igrali, naj se igrajo njihovi otroci. Starši preveč zaščitijo otroke, to je največji problem. Ko preveč zaščitijo otroke, s tem ne naredijo nič dobrega otroku.

Ali naj starši pomagajo otroku pri domačih nalogah

Oglejte si video, v katerem Ranko Rajović, ustanovitelj Mense Srbije in član komiteja za nadarjene pri svetovni organizaciji Mensa, program NTC za spodbujanje inteligence otrok, razlaga, večina otrok potrebuje pomoč pri domačih nalogah.

Veliko otrok išče pomoč staršev. V tem našem programu se otrok igra in praviloma mu starši ne smejo pomagati, tudi ni potrebno da mu pomagajo, celo motijo ga, če mu pomagajo, ker otrok dela na svoj način, ko se igra. Npr. mi imamo del programa, da bi razvili miselno klasifikacijo skrivanje besed v stavek. Pomembno je, da je otrok koristil najvišji del možganov za razmišljanje – asociativno področje, če ga stalno aktiviramo, ga ohranimo.

Otrok star 3, 4 leta ima velike sposobnosti, nauči se svoj materni jezik, sprašuje nas po 100, 200 vprašanj dnevno in če mu berete pravljico lahko noč, in preskočite eno besedo, vas otrok vrne nazaj, ker ima slikovni spomin, a te sposobnosti izgublja, ker ga ne spodbujamo. Ko razvija svoj govor, mu slikovno gradivo ni več pomembno. Vprašanje zakaj to ne stimuliramo, zakaj ne delamo iger, da te sposobnosti ohranimo? Zato izgubimo veliko sposobnosti do sedmega leta starosti. Borim se že štiri leta, da raven stimulacije prenesemo iz šole na vrtec. A mi rečejo, da je to preobremenjevanje otrok. A Japonci so že napisali knjigo V vrtcu je že prepozno. Pazite ne pozno, temveč prepozno.

Ali je okolje pomembno za otrokov razvoj

Oglejte si video, kjer Ranko Rajović razlaga, zakaj je okolje pomembno za razvoj otroka.

To je zelo pomembno. Naj razložim, da bo vsem jasno. Eskimski otrok lahko razlikuje od 15 do 20 odtenkov bele barve za sneg in to je njemu zelo pomembno. Če ne prepozna, koliko modre barve je v beli barvi, ne more oceniti debeline ledu. Na osnovi bele in modre barve mora oceniti debelino ledu in če tega ne prepozna, lahko pade skozi led. Svojih genov tako ne more prenesti naprej. Po naravni selekciji so nekateri Eskimi lahko prenesli naprej in ta gen, inteligenca, se izpopolnjuje. Kaj bi bilo, če bi par iz Slovenije živel na severnem polu in bi se jima tam rodil otrok? Ali bo ta otrok razlikoval 20 odtenkov bele barve? Ne bo. Genetsko nima teh sposobnosti, on razlikuje dvakrat manj kot Eskimi. Ali obratna situacija. Če bi se Eskimski otrok rodil v Sloveniji, on ne bi mogel razlikovati 20 odtenkov bele barve. Mi razlikujemo en, dva, tri odtenke. Njemu je vse to belo. Genetsko ima to sposobnost, a nima okolja in ni možno, da to razvije. Zato ne more genetika brez okolje. Okolje napravimo mi. Otroci danes živijo v popolnoma drugačnem okolju. Ne rečem, da je to slabo, ne rečem, da je to dobro, a nevarno je, da možgani to hitro napravijo.

Nevrofizologi poudarjajo, kako pomembno je okolje. Vzeli so majhno mačko in jo dali v belo sobo. V beli sobi so bile rdeče linije vodoravne. Samo en dan so jo pustili zaprto. Ko so jo čez en dan spustili ven, ta mačka nikoli več ni znala tekati po stopnicah. En dan drugačno okolje, jo je zaznamovalo za celo življenje. Genetika je zelo pomembna, a če ni okolja, se genetika ne more popraviti. Genetika je pomembna, a če je okolje dobro, se to vidi. Po naših raziskavah imajo otroci iz mesta slabe rezultate, otroci iz podeželja imajo dobre rezultate. Podeželje je najboljše za razvoj otroka. Če imate dedka, babico na vasi, naj gre otrok k njima, da pleza, skače, molze kravo, pobira jajca, naj skače preko potoka, kamenja. Tako se otrok razvija. Na žalost to v mestu skoraj ni mogoče.