Avtorji Objave od dr. Jasna Oražem Mrak

dr. Jasna Oražem Mrak

dr. med., spec. pediatrije, Pediatrična klinika Ljubljana, KO za otroško nevrologijo

Psihomotorični razvoj otroka od 1. do 6. leta

Malčki postopno povečujejo svojo avtonomijo. Njihova samopodoba je celostna in temelji na izkušnjah. Na poskuse omejevanja se odzove z jezo in negativizmom. Postopno se povečuje neodvisnost, iniciativnost in zmožnost samonadzora. V odnosih z drugimi do neke mere predvideva čustva v določenih situacijah, pojavljajo se začetne oblike empatije in avtizma.

Razvoj v 2. letu

Gibalni razvoj: Med 16. in 18. mesecem otrok riše črte s svinčnikom. Pri 1,5 letu zna sestaviti stolp iz 3 kock. Zmore narediti prve korake, hoja postaja vedno bolj zanesljiva. Zna pomahati v pozdrav ob slovesu. Otrok postane zelo radoveden, zanima ga lastno telo in okolica.

Čustveni razvoj in vzorci obnašanja: Otrok postane nekoliko samostojen, včasih se obnaša uporniško, prepozna svoj odsev v ogledalu, posnema obnašanje drugih (starejših otrok in odraslih). Pozna imena ostalih družinskih članov in nekaterih predmetov.

Intelektualni razvoj: Med 15. in 18. mesecem odgovarja na kratka vprašanja, imenuje predmete, odpira škatle, vtika prste v vsako odprtino, išče pomoč, ko je v nerodne in nevarnem položaju. Sledi pripovedkam ob slikanicah. Imenuje nekatere domače živali in govori v enostavnih stavkih. Z žlico zna varno prenesti jed s krožnika v usta. Do 24. meseca začne raziskovati okolico, ubogati prepovedi in izpolnjuje lažje ukaze. Izvaja tudi že simbolične igre.

Kako lahko starši spodbujate otrokov razvoj

Dnevno mu prebirajte pravljice, ob tem pa pokažite na sličice in ga sprašujte po imenih. Skupaj z njim se igrajte enostavne igre, npr. razvrščanje oblik, enostavne sestavljanke. Spodbujajte ga, da vam pomaga, medtem ko ga oblačite. Kadar stori napako, mu to obzirno povejte in razložite kako naj ravna naslednjič.

Razvoj v 3. letu

Gibalni razvoj: Pri 2 letih zna sestaviti stolp iz 6 kock, pri 2,5 letih iz 8 in vlak iz 4 kock. S svinčnikom zna narisati črto.

Čustveni razvoj in vzorci obnašanja: Začenjajo se zavedati svojega jaza, postajajo bolj samostojni in niso več močno navezani na mamo. Ponovi 3 številke ali stavek 6 besed, pove svoje ime in priimek. Preriše krog, sam si umiva roke, ne moči več postelje. Z vrstniki se igra interaktivne igre.

Kako lahko starši spodbujate otrokov razvoj

Omogočite mu raziskovanje okolice tako, da ga vzamete s seboj na sprehod ali izlet. Naučite ga preprostih otroških pesmic in jih z njim prepevajte. Pokažite mu na kako naj se obnaša, če se z nečim ne strinja.

Razvoj v 4. letu

Gibalni razvoj: Iz kock zna sestaviti most, če vidi model. Narisati zna krog. Samostojno stopa po stopnicah navzdol, zna si zapeti obleko. Poje, skače in pleše.

Čustveni razvoj in vzorci obnašanja: Ponovi 4 enostavna števila, preriše kvadrat, s škarjami izrezuje slike.

Kako lahko starši spodbujate otrokov razvoj

Otroku dovolite, da vam pomaga pri enostavnih opravilih. Spodbujajte ga k igri z vrstniki. Bodite dosledni pri discipliniranju in postavljanju pravil. Pokažite mu kakšno obnašanje pričakujete od njega. Pri govorjenju ga obzirno popravljajte in učite prave besede. Pri izbiranju mu dajte na razpolago omejeno število možnosti (kaj bo jedel, katere nogavice bo oblekel).

Razvoj v 5. letu

Gibalni razvoj: Iz kock zna zložiti stopnice. S svinčnikom zna narisati križ, pri 4,5 letih pa tudi kvadrat. Na zobovju se začne pojavljati zobna gniloba. Skače in stoji na eni nogi vsaj 2 sekundi. Zna ujeti žogo, ki mu je bila podana.

Čustveni razvoj in vzorci obnašanja: Ponovi stavek z desetimi besedami, sestavi kvadrat, ki smo ga prerezali na diagonalah. Pozna 4 barve. Uživa v početju novih stvari, raje se igra z drugimi otroci kot sam in z njimi sodeluje. Pogosto ne zmore ugotoviti kaj je resnično in kaj izmišljeno. Govori o tem kaj mu je všeč in kaj ga zanima. Začenja razumeti čas, zapomni si dele zgodbe, razume idejo o štetju, nariše osebo z 2–4 deli telesa, uporablja škarje.

Kako lahko starši spodbujate otrokov razvoj

Otroku dajte veliko časa za igro, saj skozi igro izražajo svoja čustva. Vzemite si čas za razvijanje umetniškega področja, kjer uporablja domišljijo: slikanje, barvanje, predvajanje glasbe. Skupaj z njim čim več berite. Vključite ga pri kuhanju, tako ga boste lažje navadili na zdravo prehrano in naučili nekaj merskih enot. Zaupajte mu enostavne naloge, kot je mešanje solate, sestavljanje sendvičev. Igrajte se igre, kjer se uči, da igra samo takrat, ko je na vrsti.

Razvoj v 6. letu

Gibalni razvoj: Na eni nogi lahko stoji 10 sekund ali več, poskakuje, zna narediti premet v stran. Pri jedi uporablja žlico in vilice, včasih si pomaga z nožem. Samostojno zna uporabljati stranišče.

Čustveni razvoj in vzorci obnašanja: Govor je jasen, preproste zgodbe pove z enostavnimi povedmi. Uporablja prihodnjik. Zna povedati svoje ime in naslov. Šteje do 10 ali več. Nariše človeka z vsaj 6 deli telesa. Nekateri znajo napisati kakšno črko ali številko. Po 5. letu zna narisati trikotnik. Pozna predmete za vsakdanje življenje (denar in hrano). Pozna jutro in večer. Opiše predmete na sliki in jih imenuje. Izpolni 3 zaporedne ukaze. Želi si biti podoben prijateljem. Rad pleše in poje. Razlikovati zna med resničnostjo in izmišljenim. Zaveda se svojega spola.

Kako lahko starši spodbujate otrokov razvoj

Spodbujajte ga k gibanju, prestavite mu različne športe in se rekreirajte skupaj z njim. Naučite ga preprostih gospodinjskih opravil npr. brisanje mize. Še vedno predvidite nekaj časa za igro, vsaj 10 minut na dan se z njim igrajte tudi vi. Načrtujte dneve, ko boste svoj čas aktivno preživeli z otrokom, čeprav je že velik, še vedno želi vašo pozornost. Pogovarjajte se o čustvih, kako se otrok v določeni situaciji počuti. Pokažite mu tudi pravilno nego spolovila.

Psihomotorični razvoj otroka v 1. letu

Razvojni mejniki predstavljajo nove motorične, zaznavne, spoznavne in socialno-čustvene sposobnosti otroka, ki jih običajno lahko spremljamo v značilnem sosledju. Njihovo doseganje je povezano s telesno rastjo in razvojem možganov, pogojeno je tako z dednimi dejavniki, kot z vplivi okolja, izkušnjami, motivacijo. Različna področja razvoja so med seboj tesno prepletena in povezana (kot je na primer za ustrezen razvoj govora potreben normalen sluh). Skladnjo z rastjo in razvojem možganov se sposobnosti pojavljajo po kraniokavdalnem in proksimodistalnem načelu – dojenčki prej nadzorujejo zgornje kot spodnje ude, prej nadzorujejo zgornje dele rok in nog kot dlani in stopala.

Poznavanje razvojnih mejnikov je pomembno pri spremljanju otrokovega razvoja, ni pa zamujanje pri posameznem mejniku v primerjavi s sorojenci in vrstniki samo po sebi znak, da je nekaj narobe. Klinične ocenjevalne lestvice oziroma testi razvoja, ki jih na rednih sistematskih pregledih uporablja tudi otrokov pediater, upoštevajo precejšnje individualne razlike med posamezniki. Dodatna pozornost in spremljanje sta potrebna predvsem, ko otrok ne dosega več zaporednih sposobnosti, ki jih njegovi vrstniki v večji meri že dosegajo.

Razvoj grobe motorike

Zajema sposobnosti, ki zahtevajo aktivnost velikih mišičnih skupin, gibanje v okolju.

Novorojenček: pokrčeni, pritegnjeni vsi štirje udi; ob obratu glave na podlagi v eno smer se okončine na tej strani iztegnejo, na drugi strani pokrčijo (asimetrični tonični vratni refleks).

2. mesec: za krajši čas zadrži sredinski položaj glave, se opira na podlakti, dviga glavo do kota 45 stopinj.

3. mesec: daje roke v usta, noge dviguje od podlage tako, da v kolkih in kolenih tvorijo kot 90 stopinj, obvlada sredinski položaj glave, se opira na komolce.

4. mesec: v trebušni legi se opira na podlakti, z povsem dvignjenim prsnim košem od podlage, glava v pokončnem položaju, pri tem že zmore prenesti težo na eno roko, z drugo poseči po predmetu; obrača se iz trebuha na hrbet.

5. mesec: dviguje nogi od podlage do vertikale, se prijema za kolena; obračanje iz hrbta na trebuh.

6. mesec: na trebuhu oprt na iztegnjene roke, prsni koš in zgornji del trebuha odmaknjena od podlage, glava v pokončnem položaju, medenica na podlagi, nogi iztegnjeni; aktivno sodeluje pri potegu v sedenje, sedi ob opori.

7. mesec: usklajeno in kontrolirano obračanje s trebuha na hrbet, bočni položaj, pričetki plazenja.

8. mesec: samostojno sedenje, plazenje, stanje ob opori z nagnjenim trupom naprej, pokrčenimi kolki.

9. mesec: štirinožni položaj, kobacanje, samostojno posedanje iz štirinožnega ali bočnega položaja, dvigovanje v stojo ob opori.

10. mesec: stoja ob opori z vzravnanim trupom, bočno prestopanje ob opori.

12. mesec: stoja prosto v prostoru brez opore.

13.-15. mesec: samostojna hoja.

Razvoj fine motorike in vida

Zajema sposobnosti, ki zahtevajo aktivnost manjših mišičnih skupin, koordinacijo oči in rok, ravnanje s predmeti.

Novorojenček: prijemalni refleks, pogosto stisnjene dlani v pest.

2. mesec: dlan že večinoma razprta.

3. mesec: sklepanje rok v sredinski liniji, igra z rokami, opazovanje rok pred seboj, dajanje rok v usta.

4. mesec: hoteno poseganje po predmetih, prijemanje predmetov z obema rokama pred seboj, nošenje predmetov v usta.

6.–7. mesec: preprijemanje predmeta iz ene v drugo roko, digitopalmarni prijem (prijem s celo roko, s palcem v delni opoziciji), prenos predmeta preko sredinske linije.

9.–10. mesec: pincetni prijem (z blazinicama palca in kazalca).

Razvoj sluha in govora

Novorojenček: v prvih 3 mesecih se na zvoke odziva z mimiko, gibi, jokom in utripanjem vek.

3.–4. mesec: obrača glavo proti izviru zvoka, se smeji, brblja in izgovarja posamezne zvoke.

8. mesec: začne izgovarjati jasne, brezpomenske zloge (npr. ba-ba), ki so neodvisni od sluha in jezika. Za pravilen razvoj govora je izjemno pomemben sluh, saj se razvija na podlagi zlogov in glasov, ki jih otrok sliši okoli sebe. Z glasovi začne opozarjati nase in poskuša izgovarjati samoglasnike.

10.–12. mesec: zloge poveže v posamezne besede, ki jih ponavlja. Prepoznava glasove odraslih.

Socialni in čustveni razvoj

Novorojenček: ob ustrezni podpori drugih oseb iz okolja razvija zmožnosti samopomirjanja.

1. mesec: Ob človeškem glasu se nasmehne, do 4. meseca pa na umik prijetnega dražljaja zajoka.

2. mesec: vrača nasmeh in se z gibi odziva na materin glas.

4. mesec: čustva izraža z mimiko, gibi, glasovi in se glasno smeji.

6. mesec: prepozna znane in neznane obraze in se bojih neznancev. Hrano in druge neznane predmete začne nositi v usta.

8.–9. mesec: tolče z igračami, si jih podaja iz roke v roko in vtika v usta. Ugotovi, da lahko igrača pade na tla. Z glasovi opozarja nase, vleče se za lase. Pojavi se strah ob ločitvi od osebe, na katero je navezan. Dojenček zna razlikovati med čustvenimi izrazi drugih, se vključevati v igro menjave vlog in se na osnovi čustvenih izrazov drugih uči ustreznega čustvenega odziva v posamezni situaciji. Oblikuje se navezanost na starše in druge osebe.

10.–12. mesec: zna pomahati z roko v pozdrav in pokazati stvari s kazalcem. Veselje izraža s smehom in jezo s kreganjem. Pri enem letu raziskuje igrače, ponavlja besede in prepozna glasove odraslih. Odrasle sili, da se z njim igrajo, zna piti iz skodelice, ki jo drži z obema rokama.

Kako lahko starši spodbujate otroke pri razvoju

  • Z otroci se pogovarjajte. Vaš glas jih pomirja. Med previjanjem, hranjenjem ali ko ga pestujete opisujte kaj je okrog njega, dele telesa, kaj delate/boste počeli, opisujte člane družine, kam ga boste peljali na sprehod. Večkrat ga pokličite po imenu.
  • Otroku odgovorite kadar ponavlja glasove in besede. Pohvalite ga, ko nekaj naredi dobro in mu namenjajte pozornost.
  • Vzemite si čas za pestovanje. Imel bo občutek varnosti. Večkrat mu povejte da ga imate radi.
  • Otroku berite. Sedeč v vašem naročju lahko z vami gleda ilustracije v slikanici, ki jih opisujte. Poimenujte živali, osebe, prikazane situacije. Postopoma začnite pripovedovati krajša besedila (zgodbe, pravljice, pesmi ter poučne knjige) in ga spodbujajte, da besede ponovi, obrne list itd.
  • Pojte in mu predvajajte glasbo. Pripomogli boste k boljšemu razvoju možganov, otrok pa bo vzljubil glasbo.
  • Igrajte se, ko je zbujen in umirjen. Med igro preverjajte njegovo utrujenost in mu privoščite odmor.
  • Poskrbite, da bodo v njegovi bližini varni predmeti za igro. Redno preverjajte uporabnost igrač (da nimajo manjših delov, ki bi se razdrli/odlomili, niso nastali grobi robovi ali konice, ali da iz njih ni pogledalo polnilo, je zarjavela ali se začela luščiti).
  • Vzemite si čas tudi za svojo sprostitev, saj otrok čuti vašo nejevoljo ali utrujenost.