Avtorji Objave od doc. dr. Rina Rus

doc. dr. Rina Rus

http://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki/pediatricna_klinika/ko_za_nefrologijo

dr. med., Klinični oddelek za nefrologijo, Pediatrična klinika

Okužbe spodnjih dihal

doc. dr. Rina Rus
-
0
Okužbe spodnjih dihal

Bronhitis

Najpogostejša bolezen dihal je vnetje sapnic in zlasti sluznice sapnic, ki ga spremljajo rahle spremembe tkivnih plasti pod sluznico. Bronhitis je lahko posledica dražečega prahu, strupenih plinov ali infekcijske bolezni. Otrok zboli za bronhitisom 5 do 6 dni po kapljični okužbi. Nahodu, vnetemu grlu in hripavosti se po navadi pridruži trdovraten dražeč suh kašelj, ki ga spremljata bolečina in tiščanje v prsih. Lahko je prisotno piskajoče in sunkovito dihanje. Kadar bolezen napreduje, so lahko prisotne modrikasto obarvane ustnice. Največkrat je pri bronhitisu treba izvajati ukrepe za znižanje telesne temperature. Otroku moramo ponuditi dovolj tekočin in na ta način vzpodbujamo izkašljevanje. Izvajamo lahko masažo prsnega koša s trepljanjem, da se malček lažje odkašlja ter čiščenje in vlaženje nosu s fiziološko raztopino.

Iz bronhitisa se lahko razvije pljučnica. Najpomembnejše je, da otrok veliko pije, saj tekočina pomaga, da se gosta sluz razredči in svež  in  dovolj  vlažen  (65  %)  zrak  v  bivalnih  prostorih.  Naslednje  navedbe zdravstveno niso podprte, eterična olja lahko pri preobčutljivem otroku stanje še poslabšajo, saj lahko premočna olja dražijo vnete dihalne poti, masaža prsnega koša z olji pa tudi v zdravstveni literaturi ni podprta da bi spremenila potek bronhitisa. Tako da te nasvete lahko izpustite. Na  bronhitis blagodejno vplivajo inhalacije, kopeli z dodatkom eteričnih olj in vtiranje eteričnih olj v kožo zgornjega dela prsnega koša ter ogrevanje zgornjega dela prsnega koša.

Pljučnica

Predhodne virusne okužbe, gripa in druge bolezni lahko zmanjšajo odpornost telesa, kar olajšuje vdor bolj nevarnih bakterij v telo in s tem nastanek hujših okužb, tudi pljučnice. Pljučnica je okužba pljuč, ki jo povzročajo virusi, bakterije ali drugi mikroorganizmi. Znaki se razlikujejo in so odvisni od starosti otroka ter vrste povzročitelja.

Za pljučnico, ki jo povzročajo bakterije, so po navadi značilni nenaden začetek z zvišano telesno temperaturo, mrzlico, pogostim izkašljevanjem večinoma goste, gnojne sluzi, težave pri dihanju (kratek dih), pospešeno dihanje in bolečine v prsih. Otrok dobi pljučnico najpogosteje tako, da vdihuje zrak, v katerem so povzročitelji pljučnice. Okuženi bolniki s kašljem in smrkanjem razširjajo bakterije ter viruse v okolico – ob tesnem stiku z njimi se otroci lahko okužijo. Pri sumu na pljučnico je vedno potrebna zdravniška oskrba. Bakterijsko pljučnico zdravimo z antibiotikom. Ob povišani telesni temperaturi damo antipiretik (zdravilo za zniževanje telesne temperature, običajno paracetamol). Pomembno je, da otrok dovolj pije in počiva. Po preboleni pljučnici lahko otroku še nekaj časa piska v prsih in je telesno šibek. Posledice nezdravljene pljučnice so lahko sepsa, plevritis in empiem.

Astma – kronična bolezen

To je bolezen pljuč, pri kateri se razvije kronično vnetje dihalnih poti in povzroči njihovo zoženje in težko dihanje. Med napadom astme pri otroku med izdihom slišimo piskanje. Poleg zdravljenja z zdravili se mora otrok izogibati alergenom iz okolja in drugim sprožiteljem poslabšanj. Otroke z astmo naj se spodbuja, da so fizično aktivni in da se vključujejo v športne dejavnosti.

Oslovski kašelj

Oslovski kašelj je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Bordetela pertusis. Najpogosteje se pojavlja pri otrocih, mlajših od enega leta, ki še niso bili cepljeni, ter pri mladostnikih in odraslih, pri katerih imunost upada. Inkubacija je 7 do 10 dni. Prvi znaki bolezni so običajno blagi in so podobni prehladu. Pojavi se izcedek iz nosu, rdeče in blago vnete oči, vročina in kašelj. Po enem tednu ali dveh pa se lahko znaki in simptomi poslabšajo. V dihalih se pojavlja gostejša sluz, ki povzroči hud kašelj, ki poteka v napadih in lahko povzroči bruhanje. Obraz ob tem lahko postane rdeč ali modrikast. Zaradi napadov kašlja so prizadeti lahko zelo utrujeni. Včasih pa je bolezen blažja in se pojavi le v obliki blažjih napadov kašlja. Blažji potek je predvsem pri mladostnikih in odraslih. Pri dojenčkih pa bolezen lahko poteka povsem drugače. Otrok nima nujno napadov kašlja, pojavijo pa se hude težave z dihanjem. Otrok lahko za krajši čas tudi preneha dihati.

V primeru, da otrok ob napadih kašlja, bruha, postaja zelo utrujen, rdeč ali modrikast v obraz in se bori za zrak ter ima premore dihanja, je nujno otroka nesti k zdravniku. Bolezen lahko življenjsko ogrozi predvsem otroke, mlajše od 6 mesecev. Oslovski kašelj uspešno preprečujemo s cepljenjem.

Bronhiolitis

Bronhiolitis je vnetje najmanjših dihalnih poti. Najpogostejši povzročitelji so respiratorni sincicijski virus ali RSV, kot ga krajše poimenujemo. Okužbe z RSV so najpogostejše od januarja do marca. Otrok zboli za bronhiolitisom 5 do 6 dni po kapljični okužbi. Okuži se kapljično ob kašljanju in kihanju bolnika ali preko rok. Prvi znaki okužbe so izcedek iz nosu in vnetje žrela. V treh dneh se pojavijo kihanje, kašelj in nekoliko povišana temperatura, kmalu zatem se sliši hropenje. Včasih pride tudi do vnetja srednjega ušesa.

V primerih nezapletenega bronhiolitisa zadostuje simptomatsko zdravljenje: otroci lažje dihajo, če imajo zvišano vzglavje in če zrak ni presuh; očistiti je treba zgornje dihalne poti, čiščenje noska z fiziološko raztopino, otroku je potrebno večkrat dnevno ponuditi tekočino in obroke hrane. Pri hranjenju moramo biti previdni da se otroku med hranjenjem ali pitjem tekočine zaradi težkega dihanja ne zaleti. Če težko diha in zasičenost krvi s kisikom upada, je treba vdihanemu zraku dodajati navlažen kisik. Običajno ob bolezni težko pijejo in so rahlo do zmerno izsušeni, zato dobijo infuzijo tekočin v žilo.

Okužbe otrokovih zgornjih dihal

doc. dr. Rina Rus
-
0
Okužbe otrokovih zgornjih dihal

Prehlad

Prehlad je najpogostejša virusna okužba (vnetje) zgornjih dihal. Virusi se izločajo z nosnim izločkom v okolico. Največ virusov se izloča od 2. do 4. dneva bolezni. Virusi se širijo na druge z nosnim izločkom obolelega na kožo in sluznice ljudi ali na predmete; s kihanjem, kašljanjem in kužnimi kapljicami nosnega in žrelnega izločka, ki lebdijo na prašnih delcih v zraku, in preko rok, zato je umivanje rok pomembno. Čas med okužbo in začetkom bolezni je 1–3 dni. Značilni znaki prehlada so tekoč izcedek iz nosu, kihanje, praskajoče in pekoče bolečine v žrelu, suh kašelj, zvišana telesna temperatura, hripavost, pekoč občutek v očeh, izguba okusa, bolečine v ušesih, govorjenje skozi nos, razpokana koža ob nosu. Prehlad traja 1–2 tedna. Redko se iz prehlada razvijejo druge bolezni: bakterijske okužbe, okužba pljuč in vnetje ušes. Visoka temperatura se lahko nadaljuje v vročinske krče. V času prehlada mora otrok čim več počivati, popiti čim več toplih napitkov, poskrbite pa tudi za čiščenje in vlaženje nosu s fiziološko raztopino, spi naj z rahlo dvignjenim vzglavjem. 

Slinavka

Virusna okužba, ki prizadene sluznico ustne votline in povzroča močnejše slinjenje. Inkubacijska doba traja od 1 do 26 dni, običajno 6 do 8 dni. Povzroča jo virus herpes simplex tip 1, HSV-1. HSV se prenaša s telesnimi tekočinami. Bolezen se začne s slabim počutjem in zvišano telesno temperaturo. Sluznica v ustih je pordela in otekla, kmalu se na sluznici žrela pojavijo mehurčki. Ti zelo hitro počijo, pojavijo se do 3 mm velike razjede. Spremembe se širijo na ustnice, dlesni, jezik in trdo nebo. Dlesni so otekle, pokrite z razjedami. Na dotik krvavijo. Spremembe se lahko razširijo tudi zunaj ustne votline, na ustnice in na lice ter proti vratu. Lokalne bezgavke so običajno povečane in boleče. Spremembe se pojavljajo od 4 do 5 dni, nato se približno v tednu dni sluznica ust normalizira. Ob vročini je treba uporabiti antipiretike, ki istočasno blažijo bolečine. Otroci naj pijejo hladne in nevtralne tekočine (ne preslane ali prekisle) ter uživajo mehko in nedražečo hrano. Usta lahko izpirajo z blago raztopino kamiličnega čaja in mažejo ustno sluznico s sredstvom za lokalno blažitev bolečin. Za preprečitev širjenja bolezni je zelo pomembno umivanje rok.

Angina – vnetje mandeljnov in žrela

Povzročitelj angine je streptokok. Okužba se prenaša s tesnim stikom bolnega otroka z zdravo osebo s kapljicami sline in nosnega izcedka, s pitjem iz istih kozarcev in steklenic, istih žličk, dud, lizik, zobnih krtačk. Bakterijo lahko raznesejo tudi preko okužene hrane (mleko). Najpogosteje zbolijo otroci, stari 3–5 let . Bolezen je pogostejša v hladnih mesecih. Inkubacija je 12 ur do 4 dni. Značilni znaki angine so nenaden začetek z mrzlico, visoka vročina, glavobol, bolečine pri požiranju, bolečine v trebuhu, glavobol, močno rdeče žrelo, zadah iz ust. Angina se zdravi z antibiotiki in izvajanjem ukrepov za zniževanje telesne temperature. Neustrezno zdravljenje angine lahko povzroči vnetje srednjega ušesa in sinusov. Ob zdravljenju angine naj otrok počiva, uživa mehko hrano, napitki naj bodo mlačni.

Gripa

Influenco – gripo povzročajo virusi gripe A, B in C. Virus se prenaša s kužnimi kapljicami, ki jih bolniki razširjajo v okolico s kašljanjem in kihanjem. Razširja se tudi z neposrednim stikom, posrednim stikom ali drobnimi prašnimi delci, na katerih obvisi virus. En teden otrok izloča velike količine virusov in lahko okuži mnogo ljudi. Inkubacija traja 1–3 dni. Znaki gripe so nenaden začetek, mrzlica, visoka vročina, glavobol, močne bolečine v mišicah in križu, suh kašelj, bolečine za prsnico, pekoče bolečine v grlu, izguba apetita, bruhanje. Otrok potrebuje počitek in pitje zadostne količine tekočine, vitaminsko obogateno prehrano. Visoko temperaturo in bolečine v mišicah pri otrocih lajšamo s paracetamolom.

Laringitis – vnetje glasilk

Najpogosteje se pojavlja skupaj s prehladom. V 90 % ga povzročajo virusi, najpogosteje virus influence (gripe) in virusi, ki povzročajo prehlad. Nekaj dni po kapljični prenosljivi okužbi se pojavi suh, hrapav, lajajoč kašelj in hripavost. Glas zveni zamolklo, od časa do časa lahko izgine, tako da bolnik lahko samo šepeta. Otrok potrebuje počitek, pije naj tople napitke, nosek mu čistite s fiziološko raztopino. Nekaterim otrokom za lažje izkašljevanje pomagajo vlažne inhalacije. Kadar ima otrok ponoči hud napad kašlja, ob katerem se ob vdihu sliši grob pisk (stridor), mu lahko dihanje olajšamo na ta način, da vdihava hladen zrak pri odprtem oknu, na balkonu, hladen zrak namreč zmanjša oteklino glasilk in olajša dihanje. Če otrok kljub temu težko in piskajoče diha, je potreben obisk pri zdravniku, kjer prejme zdravila, kortikosteroide v obliki sirupa ali injekcije in inhalacij (adrenalin).

Povečana žrelnica

Žrelnica je pri otrocih velikokrat povečana zaradi aktivne tvorbe protiteles za gradnjo lastne telesne obrambe. Razen tega njena velikost ne pove nič o bolezenskih spremembah. Lahko je tako velika, da otrok zaradi oviranega pretoka zraka skozi nos diha smo skozi usta, govori nazalno (noslja) ali močno smrči med spanjem. Če žrelnica zapira prezračevalni kanal med srednjim ušesom in nosno votlino (evstahijevo cev), se pojavi kronično vnetje srednjega ušesa z zbiranjem tekočine v tem predelu. Otrok ima bolečine v ušesih in slabo sliši. Tudi nebnici (tonsile, na korenu jezika desno in levo pod mehkim nebom) imata obrambno funkcijo in sta zaradi tega pri otrocih velikokrat povečani. Zelo pomembno je redno, vsakodnevno nežno čiščenje nosu z fiziološko raztopino.

Preventivna skrb za zdravje otrokovih dihal

doc. dr. Rina Rus
-
0
Preventivna skrb za zdravje otrokovih dihal

Suh zrak negativno vpliva na počutje in zdravje, zato je pomembna optimalna temperatura in vlažnost v prostoru. Primerna vlažnost prostora je med 45 in 55 %, pri otrocih med prvim in petim letom starosti pa je cca 60 %. Optimalna temperatura v prostoru, kjer otrok spi, je v zimskem času, med 18 in 22 oC, v poletnem obdobju je lahko nekoliko višja, do največ 25 oC. Pozimi je vlažnost prostora zaradi ogrevanja bistveno manjša, običajno okoli 30 %, zato v tem obdobju prihaja do suhih sluznic, izsušenih ustnic, kože in lasišča. Temperatura zraka v dnevnem prostoru pa med 22 in 24 stopinjami Celzija.

Dihala so izpostavljena številnim škodljivim snovem in mikroorganizmov iz okolja, ki narašča z daljšim zadrževanjem v prostoru, kajenju v prostoru, uporabi tiskalnikov, čistil, barvil, osvežilcev zraka, itd. Zato je pomembno redno prezračevanje prostor zjutraj in zvečer, v nasprotnem primeru pride do kritičnih koncentracij CO2 v zraku in pojavljati se lahko začne glavobol, skrajšan vdih, kihanje, kašljanje, draženje oči, nosa, grla in kože, slabost ter vrtoglavica. Tudi prevelika vlaga v zraku vpliva na počutje. Ta oteži oddajanje odvečne telesne temperature in poveča dihalni napor in delo organizma. Na drugi strani presuh zrak povzroča draženje nosne sluznice, slabše delovanje nosnih migetalk, izsušitev sluznice. Ob tem je zrak, ki vstopa v zgornja dihala nezadostno navlažen, posledično je večja možnost vstopa mikrobov skozi zgornja dihala, ker sluznica ne opravi celostno svojega zaščitnega dela.

Pri težavah z dihanjem zaradi suhega zraka so priporočljive inhalacije takrat, ko kljub optimalnim pogojem okolja otrok še vedno hitreje diha in kašlja. Lahko uporabljate različne inhalacije – blage vodne raztopine z zelišči kot so materina dušica, kamilica, nekatera eterična olja, sivka, evkaliptus, smreka, ali fiziološko raztopino. Odsvetovana je uporaba žajblja, ker je precej dražeč. Inhalacije delate enkrat do dvakrat dnevno, 5-10 minut oziroma do takrat, ko opazite otrokovo lažje dihanje. Lahko pa izvajate tudi inhalacijsko terapijo – zdravljenje z vdihovanjem vodnih hlapov, ovlaženih medicinskih plinov in aerosole razpršenih zdravil. Na ta način se ovlaži in omehča sluznico dihalne poti, in s tem olajša izkašljevanje. Prednosti terapije z neposrednim vnašanjem zdravila je takojšen učinek in lokalno delovanje. Pri inhalatorjih je ključnega pomena, da so razpršeni delci čim manjši. Večji delci se namreč odlagajo na sluznici ust in grla, katere otrok tudi požira.

Lajšanje težav dojenčka

doc. dr. Rina Rus
-
0
Lajšanje težav dojenčka

Povišana telesna temperatura

Povišana telesna temperatura (vročina) je eden najpogostejših vzrokov za obisk zdravnika. Je obrambna reakcija mehanizma in sama po sebi ni škodljiva. Z vročino se dojenčkovo telo bori proti okužbam. Telesna temperatura se preko dneva spreminja. Najnižja je v zgodnji jutranjih urah, najvišja pa v popoldanskem času in zvečer. O povišani telesni temperaturi govorimo, ko je temperatura višja od 38 °C (merjeno v ritki ali v ušesu) ali višja od 37 °C (merjeno pod pazduho). Znižujemo jo, ko poraste do 39 °C, lahko pa že prej, če je otrok močno utrujen. Najprej jo poskušamo znižati z ohlajevalnimi kopelmi, če nismo uspešni pa z zdravili. Od zdravil se najpogosteje uporablja paracetamol (kot sirup ali svečka).

Otroka z vročino je treba odpeljati k zdravniku, če je mlajši od 3 mesecev, če odklanja tekočine, manj lula, če je močno utrujen/zaspan tudi po tem, ko mu znižamo temperaturo, ali če povišana temperatura vztraja več kot 3 dni.

Vročinski krči

Vročinske krče ima tri do pet odstotkov otrok od 6 meseca do 5. leta starosti. Lahko se pojavijo kot posledica bakterijske ali virusne okužbe. Pri otroku z vročinskimi krči je treba znižati telesno temperaturo in ga peljati k zdravniku.

Kako ravnati, če ima dojenček vročinski krč

Prehlad

Dojenčki so še posebej dovzetni za prehlade, ker njihov imunski sistem še ni razvit. Je virusna okužba, ki se prenaša s kašljanjem in kihanjem obolelih. Običajno je dojenček prvič prehlajen nekje med 3. in 6. mesecem starosti. S povečanjem mobilnosti dojenček v usta dobi vedno več stvari. Tako se poveča tveganje za okužbe. Pojavijo se zamašen nosek, kašljanje, slabo počutje in z vsem tem težave pri hranjenju. Pred prehladom se ne moremo popolnoma zaščititi, lahko pa preventivno skrbimo za preprečevanje prehlada:

  • temeljito si umivajte roke,
  • nihče naj ne kašlja v otroka,
  • izogibajte se zaprtim prostorom z veliko ljudmi (nakupovalni centri),
  • redno zračite stanovanje.

Pri lajšanju prehlada lahko veliko naredimo sami:

  • materino mleko: pomagajo obrambne snovi v materinem mleku. V vsako nosnico kanite kakšno kapljico mleka.
  • fiziološka raztopina in nosni aspirator: Če je nos tako zelo zamašen, da dojenček ne more toliko dihati, da bi se dojil, mu v vsako nosnico kanite nekaj fiziološke raztopine in mu očistite nos z aspiratorjem.
  • nega noska: nosek mu redno brišite.

Prehlad naj bi se bistveno izboljšal v roku enega tedna in minil v roku do dveh tednov.

Kašelj

Kašelj pri dojenčku je običajno predvsem simptom in ne bolezen. Najpogostejši vzrok je virusna okužba zgornjih dihal (prehlad). Drugi vzroki za kašelj pri dojenčkih so lahko vnetje grla ali sapnika, v redkih primerih tudi pljučnica. Če kašelj traja dlje časa in se pojavi še povišana telesna temperatura, je treba otroka peljati k zdravniku.

Kila

Najpogostejša je popkovna kila. Otroci so zaradi popkovne in/ali dimeljske kile pregledani že ob rojstvu in nato pri vsakem nadaljnjem pregledu pri pediatru, kjer starši dobijo tudi vse dodatne informacije in navodila. Nekatere kile izgine same od sebe, druge je treba operirati. Kila nastane zaradi šibkosti trebušne stene in je izbočena trebušna mrena, ki jo opazimo kot mehko izboklino, ki je bolj izrazita ob napenjanju in joku dojenčka.

Alergije

Nekateri otroci so bolj, drugi manj nagnjeni k alergijam, ki so po navadi prirojene. Vsaka pikica pa še ne pomeni alergije, zato se pri pojavu izpuščajev posvetujte s svojim izbranim pediatrom. Znaki alergije se lahko kažejo kot težave na prebavi: krči, bruhanje, driska. Najpogostejša alergija je atopijski dermatitis (suha srbeča koža). Izpuščaji se pojavijo na licih in na pregibih rok, nog, lahko tudi vratu in za ušesi.

Vnetje ušes

Vnetje ušes se najpogosteje začne po šestem mesecu starosti. Najpogostejša so med 6 in 24 mesecem in med 5 in 6 letom starosti, ker v tem obdobju imunski sistem še ni dozorel. Prepoznamo ga po glasnem joku in zbujanju sredi noči, drugi znak so roke dojenčka, ki se gibljejo okrog ušesa. Pogosto vnetje ušesa spremljata tudi prehlad in zvišana telesna temperatura. Z dobro higieno nosne sluznice (redno čiščenje noska) lahko preprečite, da bi se okužba prenesla na ušesa.

© BabyBook.si - Mogenas, d. o. o. | Made by IN Pisarna