Authors Posts by doc. dr. Petja Fister

doc. dr. Petja Fister

https://www.mf.uni-lj.si/

Medicinska fakulteta Ljubljana

Spremembe na koži, ki jih mora pregledati pediater

Že takoj po rojstvu se lahko pojavijo spremembe na koži novorojenčka, ki niso nevarne, so fiziološki pojav, ne potrebujejo zdravljenja in večinoma spontano izzvenijo. Pozorni moramo biti na pojav nekaterih kožnih sprememb, ki potrebujejo ustrezno ukrepanje, zdravljenje in nego. Kožne okužbe so lahko bakterijske, virusne ali glivične.

1)      Najpogostejša okužba z bakterijo Staphylococcus aureus se lahko pojavi v prvih tednih življenja in se kaže z mehurčki z rumenkasto tekočino, ki se hitro prenašajo na druga mesta. Ko mehurčki počijo, nastane krasta. Otrok potrebuje antibiotično zdravljenje.

2)      Okužba z virusom Herpesa simpleksa lahko nastane takoj oz. do četrtega tedna po rojstvu. Prenaša se skozi poškodovano kožo, prek ustne, očesne sluznice ali sluznice spolovila. Otrok se lahko okuži že med nosečnostjo, med porodom ob prehodu skozi vaginalni kanal ali po rojstvu prek rokovanja okužene osebe.

Bolezen kože, oči in ust se pojavi v 3-16 dneh po rojstvu. 1-3 mm veliki mehurčki se pojavijo po koži, na sluznici ust in žrela pa razjede. Če so okužene oči, se solzijo, veznica je pordela. Da ne pride do okužbe živčnega sistema, je potrebno zdravljenje z zdravili.

3)      Najpogostejša glivična okužba je okužba z glivo Candido albicans, ki se razvije v prvih tednih po rojstvu na toplih in vlažnih predelih kože (pod plenicami ali ustni sluznici). Pojavi se rdečkast izpuščaj pod plenico, pri katerem so lahko prisotni tudi majhni beli mehurčki ali pa se koža lušči. Če opazite bele obloge v ustih, jeziku, po nebu je to lahko posledica okužbe sluznice z glivami kvasovkami in ga je potrebno zdraviti z zdravili.

Vnetje kože pod plenicami

Vnetje kože pod plenicami nastane zaradi draženja kože z izločki (urin, blato), dodatkov v plenicah, kot so parfumi in barvila. Zaradi vlažnega okolja se v plenici zadržuje več bakterij in gliv, spodbujeno je delovanje encimov v blatu, ki delujejo na beljakovine in maščobe v koži in jo poškodujejo. Plenice zato menjavajte pogosto (na tri ure oz. ko je plenica polna) in stalno skrbite za suho okolje. Poškodovano kožo vedno dobro obrišite (brez drgnjenja) in počakajte, da se posuši ter nežno nanesite zaščitna mazila.

Alergijski izpuščaj

Alergijski kožni izpuščaj se najpogosteje pojavi zaradi odziva imunskega sistema na beljakovine v hrani  v obliki koprivnice, srbečice, lahko tudi oteklin v predelu ust, oči in ustne votline.

Pri motnjah strjevanja krvi se lahko pojavijo po koži drobne rdečkaste pike, kožne in podkožne krvavitve ter krvavitve iz ran.

Madež portskega vina

Madež portskega vina (nevus flammeus) je žilna nepravilnost, ki se pojavi pri 0,3 % novorojenčkov. Nastane zaradi nepravilnosti kapilar v usnjici. Je jasno vidno znamenje, ki običajno ostane celo življenje. Sčasoma lahko zbledi ali pa postane temnejše rdeče ali vijoličaste barve.

Žilni tumorji

Žilni tumorji – hemangiomi, so lahko opazni pri 5 % novorojenčkov že ob rojstvu ali se pojavijo v prvih tednih življenja. Pogostejši so pri nedonošenčkih. Na začetku rastejo hitreje, nato pa se rast zmanjša. V 90 % do 9. leta starosti izginejo.

Pigmentna znamenja

Pigmentna znamenja nastanejo zaradi razmnoževanja celic, ki tvorijo pigment (prirojeni melanocitni nevusi) pri 1-3 % novorojenčkov. Lahko so vidni že ob rojstvu ali pa se pojavijo  v prvih mesecih življenja. So rjavkaste ali črne barve z neravnimi robovi in se lahko večajo z razvojem otroka. Ta znamenja morajo zdravniki redno nadzirati.

Viri: Novorojenčkova koža, Prvi koraki – Društvo za pomoč bolnim novorojenčkom, UKC Pediatrična klinika, Klinični oddelek za neonatologijo, 2017. Vznemirljive spremembe na otroški koži, Vlasta Dragoš, dr. med., specialistka dermatovenerologije in alergologinja z Otroškega oddelka Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, Naša lekarna št. 73, maj 2013.

Kožne spremembe pri dojenčku

Rojstvo predstavlja za otroka velik izziv, saj se morajo njegovi organi in organski sistemi v marsičem prilagoditi na spremenjeno okolje. Koža popolnoma dozori pri 37 tednih nosečnosti, znojnice začnejo delovati pri 36 tednih.

Ob rojstvu je koža mehka in nagubana ter pokrita s plastjo izločkov lojnic in odmrlih celic povrhnjice – kazeozni verniks. Verniks začne nastajati proti koncu drugega trimesečja nosečnosti in pokriva kožo plodu v zadnjem trimesečju nosečnosti. Služi kot zaščita pred izgubo tekočine in bakterijskimi okužbami, omogoča zakisanje kože, naselitev z normalno bakterijsko floro; je naravni vlažilec kože in je pomemben pri uravnavanju telesne temperature. V prvih 24–36 urah po rojstvu se prične luščenje kože, ki lahko traja nekaj tednov.

Nenevarne kožne spremembe pri dojenčku

Toksični eritem se lahko pojavi v prvih dneh po rojstvu kot rdečina ali gnojni mehurčki z vnetnim obročem. Pojavijo se po vsem telesu, razen po dlaneh in podplatih, običajno pa jih po dveh dneh ni več.

Harlekinov znak nastane pri nekaterih novorojenčkih v nekaj dneh po rojstvu, zaradi nezrelega krvnega obtoka, na tisti strani, kjer otrok leži. Koža postane rdeča (ostala je bleda). Po tretjem tednu se znak običajno ne pojavi več.

Marmorirana koža (cutis marmorata) je pogostejša v hladnih prostorih, ko se poveča odzivnost telesa na temperaturo. Koža je videti lisasta, a ko otroka ogrejemo, lise izginejo

Neonatalne akne prepoznate kot bunkice, ki lahko postanejo gnojne, pojavijo se na obrazu. Nastanejo pod vplivom androgenih materinih hormonov in izginejo v nekaj tednih. Če ne izginejo, obiščite pediatra.

Sesalni žulj je mehurček, napolnjen s tekočino na zgornji ustnici, ki kmalu izzveni. Lahko nastane že v maternici zaradi sesanja palca, kazalca ali podlahti, pri večini pa nastane po rojstvu. Otroku ne povzroča neugodja, le utrdi ustnico, da otrok lažje sesa.

Milia ali kožno proso je sprememba, ki se pojavi pri polovici novorojenčkov. Bele bunkice (1-2 mm) nastanejo po licu, čelu, bradi, dlesni ali sredini ustnega neba zaradi zapor žlez lojnic. Zdravljenje ni potrebno, saj bunkice spontano izginejo.

Miliaria nastane zaradi zapore izvodil znojnic. Pokaže se kot majhne rožnate bunkice z bistro tekočino. Otroka raje prenehajte mazati s mastnimi mazili, naj bo v hladnejšem prostoru in oblačila slecite.

Hiperplazija lojnic nastane zaradi vpliva materinih androgenih hormonov. Kaže se kot rumeno bele bunkice po nosu, čelu, zgornji ustnici in licih.

Seboroični dermatitis se lahko pojavi po obrazu, čelu in lasišču kot pordeli deli, ki se luščijo oz. je koža pokrita z rumenkastimi luskami. Pordelo kožo je priporočljivo mazati z mastnim mazilom, lasišče pa umivati s šamponom za temenca.

Madeži bele kave so običajno manj kot 3 cm velika kožna znamenja, barve bele kave in nepravilne ovalne oblike. Če jih je več ali so nepravilnih oblik, obiščite pediatra.

Mongolska pega (dermalna melanocitoza) je pogostejša pri otrocih s temnejšim tenom. Ta sivomodra pega (lahko jih je več) nastane zaradi nakopičenih pigmentnih celic, običajno v spodnjem delu hrbta, zadnjice ali stegnih.

Štorkljin ugriz (nevus simplex) se lahko pojavi na vekah, čelu, zgornji ustnici ali tilniku. Je rožnata lisa, lahko tudi rdeča do modro rdeča, ki lahko do drugega ali tretjega leta izzveni, včasih pa ostane za vedno.

Viri: Novorojenčkova koža, Prvi koraki – Društvo za pomoč bolnim novorojenčkom, UKC Pediatrična klinika, Klinični oddelek za neonatologijo, 2017. Vznemirljive spremembe na otroški koži, Vlasta Dragoš, dr. med., specialistka dermatovenerologije in alergologinja z Otroškega oddelka Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, Naša lekarna št. 73, maj 2013.