Authors Posts by Bojan Oblak

Bojan Oblak

https://www.avp-rs.si/

Javna agencija RS za varnost prometa – SPV

Varnost bodoče mamice in otroka v prometu

Varnostni pas v nosečnosti

Nosečnice morajo biti med vožnjo prav tako pripete z varnostnim pasom, ki v primeru trka zadrži in zaščiti tako nosečnico kot še nerojenega otroka. Bodoče mamice med nosečnostjo uporabljajo varnostni pas tako, da spodnji del varnostnega pasu poteka pod trebuhom, gornji pa nad trebuhom in prek ramen. Pas se mora tesno prilegati telesu, zato slecite debela vrhnja oblačila pozimi. Ob morebitni nesreči pas ne bo poškodoval nerojenega otroka, pač pa bo zadržal telo nosečnice, da ne bo udarilo ob volanski obroč ali armaturno ploščo. V primeru nesreče, v vsakem primeru, tudi če ne čutite bolečin, opravite nujen pregled v najbližji bolnišnici. Vožnja v avtomobilu med nosečnostjo naj bo udobna; sedež pomaknite čim bolj nazaj, podprite si ledveni del hrbtenice, na daljši vožnji se večkrat ustavite (izstopite in se pretegnite in sprehodite) in popijte vodo. V tretjem trimesečju raje ne vozite sami in tudi ne, če imate popadke.

Varna vožnja otrok v avtosedežu

Zakon določa, da za varno vožnjo otrok uporabite avtosedež dokler ne dosežejo višine 150 cm. Sedež mora ustrezati velikosti in teži otroka. Pri nakupu upoštevajte otrokovo starost, velikost in težo. Novejši evropski predpis R129 I-size predvideva razvrstitev otroških sedežev v skupine po višini otroka, toda tudi predhodni predpis ECE 44/04 homologacijski standard ostaja še nekaj let veljaven.

Po novem bodo skupine sedežev oblikovane glede na višino otroka. Stari predpis pa zahteva, da v avtosedežu skupine 0 vozite otroka do teže 10 kilogramov, kar približno ustreza starosti šestih do devetih mesecev. Nato so še skupina 0+ (do 13 kg oziroma 12-15 mesecev), skupina 1 (9-18 kg oziroma od devetih mesecev do štirih let), skupina 2 (15-25 kg oziroma od štirih do šestih let) in skupina 3 (22-36 kg oziroma od šestih do enajstih let ali še dlje). Nov predpis predvideva otroške sedeže, ki jih je potrebno voziti nasprotni smeri vožnje do otrokovega 15. meseca starosti, nujna pa dokler uporabljate sedeže kategorije 0+. Ob tem pazite, da izklopite zračne vreče, kar je zakonsko predpisano. Prav tako so otroški sedeži po novem predpisu konstruirani samo do velikosti otroka 105 cm.

Ko otrok doseže višino 125 cm lahko uporabljate tudi jahače, otrok je pripet z vgrajenim varnostnim pasom, priporočajo pa se vsekakor samo jahači z naslonjalom za glavo in hrbet. Varnostni pasovi morajo biti dobro zapeti, da otroka ob morebitnem trku zadrži čimbolj v sedežu. Pas za pripenjanje otroka naj poteka čez ramena, da se prepreči zlom ključnice. Med vožnjo otroka ne oblačite v debela oblačila, da bo varnostni pas med vožnjo primerno napet.

Izberite kvaliteten avtosedež

Priporočljivo je, da je omogočeno ISOFIX način pritrjevanja, ki omogoča stabilno nameščanje sedeža na pritrdišče, manj napak pri nameščanju in ima nogo za oporno točko. Dodatno naj bo pritrjen v vzglavnem delu s T pasom, da ne zaniha. Certifikati ECE R44/04 oz. R129-I size zagotavlja, da je sedež narejen iz ustreznih materialov, da je prestal teste varnosti v pooblaščenem laboratoriju in da omogoča ISOFIX pritrditev. Izdelovalci od leta 2017 upoštevajo standard R129. Ob nakupu bodite pozorni, da je sedež označen z oznako i-Size. Najbolje je, da kupite nov sedež, ki ima na testih dobre rezultate glede na varnost. Tako boste zagotovo vedeli, da ni bil udeležen v prejšnjih trkih in je primeren otrokovi teži. Če pa že kupujete rabljen sedež, ga kupite od dobro preverjenih virov in naj bo mlajši od 5 let, saj z leti plastika preperi.

Več si lahko preberete na internetnih straneh www.avp-rs.si.

Otroški sedeži

Skupina 0+

Za otroke oziroma za dojenčke do 13 kg (to pomeni od rojstva do teže 13 kg). Praksa kaže, da te sedeže malčki prerastejo med osmim in desetim mesecem starosti. Ti sedeži so zelo praktični, saj imajo ročaj za prenašanje, uporabni so v stanovanju (kot košara za ležanje), vendar pa pediatri ne priporočajo več kot dve uri uporabe skupaj. V avtomobilu je obvezno, da otrok ne gleda v smeri vožnje, kajti ob morebitnem trku pritisne s celim telesom na školjko sedeža; to je pomembno zato, ker ima dojenček v primerjavi s telesom nesorazmerno veliko težko glavo in šibek vrat. Novejšim sedežem se naslonjalo spreminja po višini, imajo pa tudi možnost pritrditve z isofix sistemom: gre za standardiziran sistem pritrditve, ki omogoča, da se otroški sedež hitro, trdno in predvsem brez napak pri montaži namesti v avto. Otroški varnostni sedež ima posebna vodila, v karoseriji avtomobila pa so posebne zaponke (pod naslonom sedeža), v katere se potisne sedež.

V kolikor boste namestili avtosedež na sovoznikov sedež, kjer je varnostni meh (air bag), potem ga morate izklopiti (mehansko oz. pri novejših avtomobilih s ključavnico). Najbolje je, da avtosedež namestite na zadnji sedež – vendar pozor – tudi tam vedno v nasprotni smeri vožnje.

Skupina I

Uporablja se za otroke, težke od 9 do 18 kg (to je za starost od 8 mesecev do 4 let). Večina teh sedežev je v avtu nameščena na zadnjem sedežu, otrok gleda v smeri vožnje. Otrok je v avtosedežu pritrjen s 5-točkovnim varnostnim sistemom pasov, sedež pa ima možnost spremembe položajev. Pri pritrditvi sedeža moramo dosledno upoštevati navodila proizvajalca. Zelo pomembno je, da so trakovi varnostnega pasu dobro zategnjeni, da je sedež trdno pritrjen. Tudi za to skupino velja, da je novejše sedeže v avtu mogoče pritrditi z isofix sistemom. Pri vsem navedenem velja izpostaviti, da je isofix sistem uporaben do največ 18 kilogramov otrokove teže (to pomeni, da so avtosedeži s sistemom isofix za skupine 0+ in I oziroma največ do starosti štirih let). Otrok, ki ima več kot 18 kilogramov, mora biti obvezno zavarovan s sistemom, ki je pritrjen na karoserijo avtomobila (varnostnim pasom – tako kot odrasla oseba).

Nekoliko večji otroci, ki prerastejo sedeže (okrog 4. leta starosti), morajo uporabljati posebne sedeže skupine II+III – t. i. jahači in običajni varnostni pas dokler niso visoki 150 cm.

<strong>Novi predpis – homologacija ECE R129</strong>
Homologacija ECE R129  je v veljavi od sredine leta 2013 in prinaša dve bistveni spremembi in sicer: avtosedeži morajo opraviti tudi bočne preizkuse in niso več razdeljeni v skupine po teži otroka, temveč po njegovi rasti – višini. Po novem predpisu se morajo vsi otroci do 15. meseca starosti v otroškem sedežu biti obrnjeni v nasprotno smer vožnje. Z novim standardom bodo imeli starši na voljo izbirati med otroškimi avtosedeži, ki ustrezajo ECE R129 (i-Size) ali ECE R44/04 standardom. Otroški avtosedeži, ki so testirani po standardu ECE R44/04 se seveda še vedno lahko uporabljajo in bodo na tržišču še več let. Oba standarda bosta torej vzporedno v veljavi še nekaj let.

i-Size pomeni ISOFIX pritrditev v avtomobilu. Proizvajalci avtomobilov so in bodo začeli z prodajo novih avtomobilov, ki bodo imeli ISOFIX pritrdilne točke označene z i-Size, kar pomeni, da bo na to mesto mogoče varno namestiti vsak otroški avtosedež, ki je testiran po ECE R129. V kolikor pa ima avto le ISOFIX oznako pritrdilnih točk, pa bo mogoča varna pritrditev le v primeru, da proizvajalec otroškega avtosedeža testira kompatibilnost z določenim avtomobilom in je to zapisano v t.i. tipskem seznamu. To velja sedaj tudi za ISOFIX pritrditev po standardu ECE 44/04.

Bistvene razlike med obema standardoma so:

ECE R44/04:

  • razvrščanje v skupine po telesni teži in starosti;
  • namestitev avtosedeža v smeri vožnje od 9 kg dalje;
  • pritrditev v avto mogoča z avtomobilskim varnostnim pasom in ISOFIXom.

ECE R129 i-Size:

  • razvrščanje v skupine po telesni višini in starosti;
  • namestitev avtosedeža nasprotno smeri vožnje do 15 kg;
  • pritrditev v avto mogoča samo z ISOFIXom na označenih mestih i-Size v avtomobilu;
  • testiranje tudi na bočne trke.

Kaj novi predpisi pomenijo za uporabnike

Z novim standardom testiranja avtosedežev se zakonske določbe s tem nič ne spreminjajo. V praksi to pomeni, da boste lahko kupili in uporabljali avtosedeže, ki so testirani po standardu R 44/04 še vrsto let. Uveljavitev novega standarda R129 za vse sedeže bo postopna v naslednjem desetletju. Z novim standardom bo pri namestitvi avtosedežev v avto prihajalo do manj napačnih pritrditev, saj je poleg kvalitete avtosedeža zelo pomembna tudi njegova ustrezna in dosledna uporaba. Za varnost otrok med vožnjo je tako ključnega pomena, da je otroški avtosedež ustrezno in trdno nameščen v avtomobilu skladno z navodili proizvajalca, otrok pa tesno pripet z varnostnimi pasovi, prav na vsaki vožnji.

Več si lahko preberete v naših knjižicah:
• Red je vedno pas pripet
• ali na naših internetnih straneh www.avp-rs.si.

Varnost otroka v prometu

Naši otroci se dnevno vključujejo v promet. Najprej kot potniki v avtomobilih, nato kot pešci in kasneje tudi kot kolesarji. Srečujejo se s prednostmi in hkrati tudi z nevarnostmi sodobnega prometa. Tja do desetega leta še ne znajo in ne zmorejo povsem samostojno sodelovati v prometu, kajti otroci doživljajo promet drugače. Otroci so manjši kot odrasli, zato ne vidijo čez parkirane avtomobile, imajo manjši vidni kot, ne znajo dobro oceniti smeri zvoka in hitrosti vozil, ne razlikujejo dobro med levo in desno, ne znajo še logično sklepati in ne zmorejo uporabljati splošnih pravil, mislijo, da če oni vidijo vozilo, tudi »vozilo« vidi njih. Pri hoji in teku še niso dovolj spretni, kaj šele, da bi obvladali vožnjo kolesa tako dobro, da bi v prometu varno sodelovali. Otroci promet doživljajo zelo čustveno, velikokrat jih premami kaj na drugi strani ulice (prijatelj, zanimiva izložba, parkiran avto), ali pa se česa ustrašijo (tovorno vozilo, sosedov pes), lahko se jim mudi v šolo in takrat pozabijo na vsa pravila. Iz vseh naštetih razlogov je njihova varnost v prometu ogrožena. Zato je pomembno, da otroke skozi proces vzgoje in izobraževanja pripravimo na samostojno sodelovanje v prometu v vlogi pešca ali kasneje kot kolesar in voznik.

S prometno vzgojo ne odlašajmo! Začnemo že med drugim in tretjim otrokovim letom, ko začnejo otroci aktivneje raziskovati okolje. Prometna vzgoja se izvaja postopoma, glede na otrokove zmožnosti, prometno situacijo in interes. Seveda se aktivnosti prometne vzgoje in vsebine izvajajo tudi v vrtcih in šolah, vendar je ključna vloga in odgovornost staršev in odraslih, ki so otroku bližji. S svojim ravnanjem in obnašanjem smo otroku vzor, kajti otroci nas opazujejo in oponašajo ter tako pridobivajo pomembne izkušnje in znanja.

Prometna varnost otrok

Statistični podatki o udeležbi otrok v prometnih nesrečah za zadnjih pet let kažejo, da so otroci v predšolski dobi večinoma ogroženi kot potniki v osebnih avtomobilih, saj je bila med smrtnimi žrtvami kar polovica potnikov. Med žrtvami prometnih nesreč se znajdejo še v vlogi pešca ter kot kolesarji, ko nujno potrebujejo spremstvo odraslih. V določilih Zakona o pravilih cestnega prometa najdemo jasna navodila glede pravil sodelovanja otrok v prometu, saj otroci do dopolnjenega 7. leta starosti ne smejo samostojno sodelovati v prometu, ampak potrebujejo spremstvo odraslih, tako na poti v vrtec ali šolo, kot v prostem času. Mlajši otrok potrebuje stalen nadzor in spremljanje, saj je nepredvidljiv.

Otrok v avtu
Otrok v avtu

Otrok – v avtu: Red je vedno pas pripet!

Pomembno je, da je otrok na čisto vsaki vožnji pripet v ustreznem otroškem sedežu, primernem za njegovo težo in velikost. Če bomo starši dosledno zahtevali, da je otrok nameščen v sedežu ter se tudi sami pripeli z varnostnim pasom (ne glede na katerem sedežu v avtomobilu sedimo), bo otrok brez večjih problemov in upiranja sprejel takšna pričakovanja, saj velja Red je vedno pas pripet! Vsi otroški sedeži morajo biti homologirani in imeti oznako (za zdaj veljavna je ECE R44/04 ali ECE R129). ECE R129 i-Size je novi evropski standard, ki prinaša dve bistveni spremembi in sicer: avtosedeži morajo opraviti tudi bočne preizkuse in niso več razdeljeni v skupine po teži otroka, temveč po njegovi rasti – višini. Po novem predpisu se morajo vsi otroci do 15. meseca starosti v otroškem sedežu biti obrnjeni v nasprotno smer vožnje. Z novim standardom bodo imeli starši na voljo izbirati med otroškimi avtosedeži, ki ustrezajo ECE R129 (i-Size) ali ECE R44/04 standardom. Otroški avtosedeži, ki so testirani po standardu ECE R44/04 se seveda še vedno lahko uporabljajo in bodo na tržišču še več let. Oba standarda bosta torej vzporedno v veljavi še nekaj let.

Dojenček se vozi v lupinici (skupina 0+, oz. do 75 cm) trdno pripet, otroški sedež je nameščen obratno smeri vožnje, če je nameščen na prvem sedežu, pa moramo izklopiti sovoznikov varnostni meh. Ko otrok dopolni eno leto, je verjetno skrajni čas, da dobi tudi nov avtosedež. V sedežu skupine I (do 105 cm) je otrok trdno pripet s pasovi, sam sedež pa z varnostnimi pasovi v avtomobilu. Sedež skupine I lahko namestimo na sprednje ali zadnje sedeže v avtu, obrnjeni so v smeri vožnje ali nasprotno smeri vožnje; če otroka vozimo spredaj, je varnostni meh na sovoznikovem sedežu vklopljen, sam sedež pa postavljen čisto nazaj. Pomembno je, da preverimo, če je otroški sedež zares trdno nameščen v avto z običajnim varnostnim pasom. Prav tako moramo otroka trdno pripeti v sedež  tako, da lahko med otrokovo telo in sponko le stežka potisnemo prste. Le tako bo otrok trdno pripet in varen pred večjimi sunki ob morebitnih trkih. Najboljša je seveda uporaba isofix sistema nameščanja otroških sedežev v avto, ker se tako izognemo vsem morebitnim napakam pri namestitvi. Nekoliko večji otroci, ki prerastejo sedeže (okrog 4. leta starosti), morajo uporabljati posebne sedeže skupine II+III – t. i. jahači in običajni varnostni pas, dokler niso visoki 150 cm. Priporočamo sedeže skupaj z naslonom in naslonjalom za glavo.

Otrok v prometu - pešec
Otrok v prometu – pešec

Otrok – pešec:

Ko smo z otrokom v prometu kot pešci je pomembno, da vedno (če je le možno) uporabljamo površine namenjene pešcem, to je pločnike, prehode za pešce, semaforizirane prehode, podhode in nadhode. Mlajšega otroka vedno držimo za roko, hodi pa naj po notranji strani, torej čim bolj stran od vozišča. Tako zmanjšamo verjetnost, da se nam otrok iztrga iz rok in nepričakovano steče na cesto. Pazljivi moramo biti tudi pri vseh izvozih iz garaž in dvorišč, saj so pogoste nesreče, ko so otroci poškodovani prav ob vzvratni vožnji vozila, ko voznik ne vidi otroka, ki se je nenadoma pojavil za vozilom. Prav tako je zelo pomembno, da otrok ne puščamo samih na otroških igriščih, ampak so zmeraj v spremstvu staršev ali drugih odraslih. Tako lahko preprečimo marsikatero prometno nesrečo. Kot pešci moramo uporabljati odsevna telesa, kresničke ali odsevne trakove, poskrbimo pa tudi da bodo otroci oblečeni v svetle, živahne barve in tako prej opaženi, kot rečemo – Bodi preViden. Tudi otrok na rolerjih mora uporabljati površine, namenjene pešcem, nikakor pa ne sme rolati po vozišču. Ob tem mora imeti tudi vso zaščitno opremo s ščitniki na rokah in nogah ter čelado na glavi.

Otrok – kolesar:

Otrok v prometu
Otrok v prometu

Mlajše otroke (do sedmega leta) lahko v prometu vozite v posebnih kolesarskih sedežih, ki se namestijo na kolo. Tudi v tem primeru mora otrok nujno nositi kolesarsko čelado. Otroka učite, da mirno sedi privezan v kolesarskem sedežu in vas ne ovira med vožnjo. Pazite tudi na otrokove noge, da mu ne zaidejo med napere. Otroci do 6. leta starosti vozijo kolo po peščevih površinah (tudi pločniku).

Za otroka je koristno, da čim hitreje obvlada spretnosti, potrebne za vožnjo kolesa (ravnotežje, ustavljanje, speljevanje), vendar v prometu ne sme sodelovati sam do dopolnjenega 10. leta starosti, ko bo opravil kolesarski izpit v osnovni šoli. Velja torej, čim hitreje na kolo, ker tako otrok razvija spretnosti, in čim kasneje v promet, ker še ni sposoben obvladovati zahtev prometa. Sprva lahko otrok vadi vzdrževanje ravnotežja na poganjalčku. Seveda moramo poskrbeti, da je kolo tehnično brezhibno in primerne velikosti za otroka, da ima zavore in luči spredaj ter zadaj. Otrok mora, ko sedi na kolesu, z obema nogama doseči do tal. Med vožnjo s kolesom naj bo otrok primerno oblečen in vedno nosi kolesarsko čelado, ne glede na to, ali se vozi s triciklom, v sedežu na našem kolesu, s poganjalčkom ali samostojno na kolesu po dvorišču. Kolesarska čelada je zakonsko obvezna za vse kolesarje in potnike na kolesu do 18. leta starosti. Slednje učinkovito obvarujejo otrokovo (in našo) glavo pred morebitnimi posledicami ob padcu s kolesa, saj Bistro glavo varuje čelada. Tako otroka učite doslednosti in tako bo kasneje privzel kolesarsko čelado kot nekaj samoumevnega. Kolesarska čelada mora ustrezati velikosti otrokove glave. Namestimo jo tako, da sega 2-3 prste nad obrvmi (torej bolj  naprej kot nazaj), saj tako najbolje zaščiti teme glave, vedno pa  mora biti pripeta s trakovi za zapenjanje, ki se dovolj tesno prilegajo bradi.

Izkoristite prosti čas z otrokom in ga dodatno pripravite na samostojno sodelovanje v prometu. Vzemite si čas in mu razložite pravila varnega ravnanja v prometu, mu jih pokažite v prometu in jih vadite z njim. Vsakič znova ga pohvalite za previdno in varno ravnanje ter opozorite ob nepravilnem. Samo s takšnim načinom vzgoje bomo otroka dobro pripravili, da bo čez nekaj let lahko samostojno sodeloval v prometu kot pešec ali kasneje kot kolesar in voznik. Poskrbite, da bo otrok aktiven v prometu (kot pešec ali kolesar) ter tako prispevajte tudi k njegovemu gibalnemu razvoju, hkrati bo tudi kasneje kot voznik lahko z lažjim razumevanjem upošteval druge ranljivejše udeležence. In ne pozabite, da ste starši s svojim vedenjem in ravnanjem otroku lahko najboljši zgled.

Več si lahko preberete v knjižicah:

  • Prvi koraki v svetu prometa
  • Red je vedno pas pripet
  • ali na internetnih straneh avp-rs.si.