Avtorji Objave od asist. Neža Lipovec, mag. inž. preh. (UN)

asist. Neža Lipovec, mag. inž. preh. (UN)

https://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki/pediatricna_klinika/sluzba_za_dietoterapijo_in_bolnisko_prehrano

klinična dietetičarka, Služba za dietoterapijo in bolniško prehrano, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana in Skupina za humano prehrano, Oddelek za živilstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Najprimernejša živila za uvajanje dopolnilne hrane

Katera so najprimernejša živila za obdobje uvajanja dopolnilne hrane? Pri pripravi jedi izbiramo sveža, sezonska in lokalna živila, izogibamo se industrijsko pripravljenim in procesiranim izdelkom.

Najprimernejša živila in izbira po skupinah živil

Zelenjava in krompir

  • Ponudimo kuhano zelenjavo (npr. bučke, cvetača, brokoli ipd.).
  • Če je le mogoče, uporabimo sveže sezonsko, lokalno pridelano zelenjavo.
  • Kuhan krompir – lahko ponudimo samega ali ob zelenjavi ali pripravimo zelenjavno-krompirjevo kašo.

Meso, ribe in jajca

  • Perutnina, teletina, govedina, zajec ipd.
  • Mastne morske ribe (girice, sardele, skuša, orada, brancin – izbirajte manjše ribe z dna prehranske verige, velja previdnost pri popolni odstranitvi vseh ribjih kosti in koščic).
  • Uvajamo celo jajce, tako beljak kot tudi rumenjak.

Kakovostne maščobe & najprimernejša živila

  • Zelenjavno-mesnim kašam dodamo na koncu priprave obroka eno do dve čajni žlički hladno stiskanega olja (npr. olje oljne repice), s čimer povečamo energijsko gostoto obroka.
  • Hladno stiskana olja niso primerna za toplotno obdelavo, doda se jih v že pripravljeno jed.
  • Občasno lahko dodamo tudi čajno žličko masla.
  • Odsvetuje se uporaba palmovega olja in masti ter uživanja ocvrtih živil in ocvirkov.
  • Maščoba in olja so pomemben vir esencialnih maščobnih kislin in pri dojenčkih do enega leta starosti tudi eden izmed glavnih virov energije.

Žita in sorodna najprimernejša živila

  • Postopno uvajamo vsa žita (riž, pšenica, pira, ječmen, rž, ajda, proso ipd.) tudi tista, ki vsebujejo gluten, saj je v tem obdobju »okno priložnosti«, ko je dojenček še dojen in je zato verjetnost razvoja alergij in celiakije manjša. Živila, ki vsebujejo gluten (pšenica, rž, ječmen ipd.), pričnemo uvajati pred 7. mesecem starosti.

Sadje

  • Ko uvedemo že večji del zelenjave, pričnemo z uvajanjem sadja, v obliki sadne kaše in koščkov. Pri tem previdno odstranimo vse koščice in pečke (jabolka, hruške, marelice, slive, češnje, jagodičevje ipd.).
  • Sadnega soka, tudi sveže stisnjenega, ne uvajamo.
  • Suhega sadja ne uvajamo, ker je koncentrat sladkorja in enako nezaželen v prehrani otroka kot sadni sok.
  • Oreščke (orehe, lešnike, arašide ipd.) uvajamo v prehrano v mleti obliki, zamešane v sadno-žitno kašo, s tem zmanjšamo možnost aspiracije suho mletih delcev.
uvajanje hrane
najprimernejša živila za uvajanje hrane

Stročnice

  • Grah, lečo, fižol, čičeriko in sorodna živila uvajamo postopoma, ker lahko povzročajo napenjanje.
  • Ne pretiravajmo s sojo in z izdelki iz soje.

Kravje mleko in izdelki iz kravjega mleka

  • Kravjega (kozjega ipd.) mleka kot samostojnega obroka ne uvajamo pred dopolnjenim prvim letom starosti.
  • Kravje mleko, še bolje pa mlečne izdelke (skuto, navadni jogurt, kislo mleko) v manjših količinah dodamo k sadno-žitni ali zelenjavno-škrobnato-mesni kaši.
  • Količina mleka ali mlečnih izdelkov naj do prvega leta ne presega 100 ml dnevno.

Zelišča/začimbe & najprimernejša živila

  • Dojenčka najprej navadimo na osnovne okuse, vonj hrane in njeno teksturo.
  • Dodatek maščobe poveča okusnost obroka v večji meri kot dodatek začimb.
  • Uporaba začimb med navajanjem dojenčka na nove okuse naj bo premišljena in zmerna.
Česa NE UVAJAMO pred 1. letom
Pred dopolnjenim 1. letom starosti NE UVAJAMO naslednjih živil: soli, medu, sladkorja, kravjega mleka kot samostojnega obroka, morskih sadežev, gob ter surovih in toplotno neobdelanih živil živalskega izvora (surovo mleko, surovo meso, surova jajca).
Do 2. leta otrokove starosti sledi postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano.

Družinska obremenitev s prehransko alergijo

Pri uvajanju živil ni posebnih prehranskih omejitev glede na alergijske učinke hrane. Družinska obremenitev s prehransko alergijo in posledično izogibanje prehranskim alergenom (jajcem, mleku, pšenici, jagodam, oreščkom) pri uvajanju dopolnilne hrane pri dojenčku ni jasno dokazana in se ne priporoča.

Različni načini prehranjevanja (vegetarijanstvo, veganstvo) 

Vegetarijanska oblika prehranjevanja predstavlja tveganje za moteno rast in razvoj otroka. Dejstvo je, da bolj kot je stroga oblika vegetarijanske prehrane (pesco-, delni, lakto-ovo-, veganci, presnojedci, frutarijanci in makrobiotiki), bolj se povečuje tveganje za pomanjkanje določenih hranil: železa, cinka, kalcija, vitaminov B12, B2, D, n-3 maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske kisline (DHK), beljakovin in energije. Če starši želijo otroka hraniti z vegetarijansko prehrano, se svetuje pogovor s pediatrom in kliničnim dietetikom. Tako Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) kot tudi slovenske smernice odsvetujejo veganski način prehranjevanja za dojenčke in malčke.

Začetek uvajanja dopolnilne hrane dojenčkom

Kadar govorimo o začetku uvajanja dopolnilne hrane, imamo vedno v mislih zdravega dojenčka. Navodila za uvajanje dopolnilne hrane pri bolnih dojenčkih se lahko nekoliko razlikujejo in morajo biti vedno usklajena z izbranim pediatrom.

Uravnotežena prehrana staršev med uvajanjem dopolnilne hrane

Zdrav življenjski slog in uravnotežena prehrana v času pred nosečnostjo (za žensko in moškega), med nosečnostjo in dojenjem ter v času prvih 2 let otrokovega življenja sta pomembna dejavnika za doseganje optimalnega zdravja otroka, skozi celo življenje. Na zdravje dojenčka in otroka ne vpliva le uravnotežena prehrana, temveč seže njen vpliv vse v odraslo dobo. (Zmanjšanje tveganja za razvoj čezmerne telesne mase, sladkorne bolezni tipa 2, alergij, povišanega krvnega tlaka ipd.) Vpliva celo na naslednjo generacijo potomcev, kar imenujemo prehransko programiranje (več na www.inp.si).

Začetek uvajanja dopolnilne hrane

Z uvajanjem dopolnilne hrane pričnete okoli 6. meseca starosti, ko je dojenček na to pripravljen in kaže znake zanimanja za hrano. (Opazuje druge med jedjo, sega po hrani, nosi igrače v usta, daje roke v usta, potiska jeziček iz ust, se slini, spušča zvoke navdušenja.) Glede na potrebe dojenčka lahko v dogovoru s pediatrom pričnete z uvajanjem dopolnilne hrane tudi prej. Vendar ne pred dopolnjenim 17. tednom starosti. Prav tako z uvajanjem dopolnilne hrane ne odlašajte predolgo (po 26. tednu starosti). Saj lahko zamudite razvojno fazo sprejemanja živil v koščkih. Ko se uvaja dopolnilna hrana, se dojenčkove potrebe po dojenju ali uživanju nadomestka materinega mleka postopno zmanjšujejo. Tako dopolnilna hrana počasi nadomesti materino mleko oz. njegov nadomestek.

Kdaj in kakšno tekočino ponuditi 

Dojenčku se istočasno z uvajanjem dopolnilne hrane ponudi tudi tekočina. Najboljši vir tekočine predstavljata navadna voda ali nesladkani čaji. Nikakor niso primerni čaji z dodanim sladkorjem, instant čaji, 100 % sadni ali zelenjavni sokovi (npr. jabolčni in korenčkov), sadni nektarji, sirupi ipd. Tudi čaji iz komarčka niso primerni, vse do 4. leta starosti, zaradi vsebnosti kemijske spojine estragol. V poletnih mesecih, ko se dojenčki več potijo in če zbolijo ali imajo drisko, se svetuje dodaten vnos tekočine.

Dve tehniki uvajanja dopolnilne hrane

Poznamo dve tehniki uvajanja dopolnilne hrane dojenčkom. Prva tehnika (tradicionalna tehnika) temelji na uvajanju dopolnilne hrane po principu »tekoče pasirana hrana – gosto pasirana hrana – koščkasta hrana«. Druga tehnika, uvajanje čvrste hrane na željo otroka, pa uvaja dopolnilno hrano po principu »pretlačena hrana – koščkasta hrana«.

Razlika med obema tehnikama je v tem, da pri »tradicionalni« uvajamo živila v določenem vrstnem redu, po en obrok naenkrat, pri tehniki »uvajanja čvrste hrane na željo otroka« pa gre za bolj ali manj naključno zaporedje živil, ki predstavljajo na začetku bolj dodatek k dojenju kot resnično samostojen obrok. Po kateri tehniki boste uvajali hrano vašemu dojenčku, je stvar vaše odločitve, veliko staršev se odloči za kombinacijo obeh tehnik.

Previdnost pri uvajanju hrane

Pri uvajanju dopolnilne hrane je potrebna previdnost, saj so dojenčki v tem obdobju v nevarnosti za pojav podhranjenosti, ki nastane kot posledica pomanjkanja hranil, kar lahko vodi do zastoja v rasti in počasnejšega psihomotoričnega razvoja. Dopolnilna hrana, predvsem na začetku uvajanja, pogosto nima ustrezne energijske in hranilne sestave, dojenčkom je uvedena prezgodaj ali prepozno, v premajhnih količinah in ne dovolj pogosto. Z ustreznim izborom in postopkom priprave živil (npr. dodatek čajne žličke hladno stiskanega olja v pripravljen obrok) se otroku z dopolnilno prehrano postopno povečuje energijski vnos in vnos vseh potrebnih hranil.

2 tehniki uvajanja hrane dojenčkom

Tradicionalna tehnika

Nekje po dopolnjenem 6. mesecu starosti uvedemo prvi obrok dopolnilne hrane. Pričnemo z zelenjavno-škrobnato-mesno kašo (kosilo), nato dodamo mlečno-žitno kašo (večerja) in kasneje vpeljemo še žitno-sadne kaše (malica). Uvede se en nov obrok dopolnilne hrane mesečno, tako da ima dojenček med 10. in 12. mesecem uvedenih 5 obrokov mešane hrane dnevno. Tradicionalna tehnika uvajanja hrane je opisana v Smernicah zdravega prehranjevanja za dojenčke, ki so prosto dostopne na spletni strani Ministrstva za zdravje Republike Slovenije.

Na željo otroka

Uvajanje čvrste hrane na željo otroka velja za »alternativno« tehniko uvajanja dopolnilne hrane dojenčku. Pri čemer se otrok že od samega začetka hrani sam. Namesto da ga hranijo starši s pasirano hrano po žlički. Dopolnilno hrano pričnemo uvajati šele, ko je otrok sposoben stabilno sedeti in ima dokaj dobro kontrolo nad držo glavice. Poleg tega, pa kaže vse zgoraj omenjene znake zanimanja za hrano. Pri uvajanju čvrste hrane na željo otroka preskočimo fazo pasirane hrane. Otroku pričnemo ponujati hrano v kosih, ki jo lahko prime v roke in sam nese v usta. Glavno načelo te tehnike je poudarjanje otrokove samostojnosti.

Otrok je aktivni udeleženec pri procesu hranjenja. Sposoben je zaznati občutek lakote oz. sitosti in izbrati ter zaužiti živila, na katera je pripravljen. Starši otroku le pripravijo in ponudijo hrano. Otrok pa nato kontrolira sam proces uvajanja čvrste hrane: odloči se kaj, koliko in kako hitro bo pojedel. Več o tej tehniki si lahko preberete v knjigi z naslovom Naj otrok izbira pot, avtoric Rapley Gill in Murkett Tracey.

Dve tehniki uvajanja in izbira prehrane

Ne glede na izbrano tehniko uvajanja dopolnilne hrane, je potrebno otroku zagotoviti varno, uravnoteženo in pestro prehrano. Saj je čas uvajanja dopolnilne hrane ključen pri ustvarjanju otrokovih prehranskih navad, ki ga bodo spremljale celo življenje.

6 nasvetov, da ne bo vaš malček izbirčni jedec

Pripravili smo vsebino s hitrim pregledom 6 nasvetov, ki vam bodo v pomoč, da vaš malček ne bo takšen izbirčni jedec, kot vas morda mnogi strašijo, da bo.

“Moj otrok ne bo izbirčni jedec”

Otroci imajo prirojeno željo po sladkem okusu in pogosto zavračajo grenko in kislo hrano, zelenjavo in beljakovinska živila. Spodaj je 6 nasvetov s pomočjo katerih si lahko vaš otrok hranjenje zapomni kot prijetno izkušnjo. Včasih pa je potrebno otroku kakšno živilo približati tudi preko branja pravljic.

Izbirčni jedec & 6 nasvetov za privzgojo navad in rutine prehranjevanja

Izbirčni jedec: 

1. NASVET 

Kadar dojenček hrano ob uvajanju zavrača, je treba vztrajati in isto živilo otroku nevsiljivo ponuditi zaporedno vsak dan vsaj 8-krat. Včasih je potrebnih tudi več kot 15 poskusov, da otrok novo živilo sprejme in še nekaj ponovitev, da otroku hrana postane všeč.

2. NASVET

Otroku hrano uvajat, kadar je zdrav, naspan, razpoložen in ravno prav lačen.

3. NASVET

Otroka nikakor ne silite, moledujete, prosite, ampak ob zavrnitvi hrano ponudite ob naslednjem obroku v enaki ali drugi obliki. Če otrok na primer ne mara brokolija lahko iz njega pripravite juho, ga dodate k pireju ipd.

4. NASVET

Živila poskusite otroku predstaviti na zanimiv način z raznolikimi barvnimi kombinacijami ali pa sadje in zelenjavo obrežete v otroku privlačne oblike.

5. NASVET

Glede na njegove zmožnosti, ga vključite v pripravo hrane (npr. pomoč pri nakupovanju, umivanje, rezanje zelenjave, mešanje juhe).

6. NASVET

Bodite otroku vzgled, hranjenje naj poteka v krogu družine, spremlja pa ga naj pozitivno vzdušje.

Učenje pravilnega žvečenja

Učenje pravilnega žvečenja je odvisno od tega za kakšno tehniko uvajanja goste hrane se boste odločili. Preberite vsebino, ki opisuje učenje žvečenja glede na obe tehniki uvajanja hrane.

Učenje pravilnega žvečenja pri tradicionalni tehniki 

Pri tradicionalni tehniki (princip »tekoče pasirana hrana – gosto pasirana hrana – koščkasta hrana«) otroku najprej ponujate tekočo in dobro pretlačeno hrano (do 7. meseca starosti). Takrat se pri otroku pojavi zgodnje žvečenje, otrok ima povečano moč sesanja. Poleg tega pa pride tudi do premika refleksa davljenja od sredine proti zadnji tretjini jezika. Od 7. do 10. meseca starosti otroku predstavite grobo pretlačeno hrano ter drobno narezana živila. V tem času otrok že z ustnicami izprazni žličko, grize in žveči. Hrano premika proti zobem, hkrati se pojavijo tudi stranski gibi jezika. Otrok bi moral biti pri postopnem in pravilnem uvajanju goste hrane, ko razvije krožne gibe čeljusti ter njeno stabilnost, sposoben postopnega prehoda na prilagojeno družinsko prehrano.

Učenje pravilnega žvečenja pri tehniki uvajanja goste hrane na željo otroka 

Pri tehniki uvajanja goste hrane na željo otroka hrane ne pasirate. Ampak mu hrano ponujate dobro prekuhano mehko hrano, varne velikosti, ki jo otrok lahko prime v roke. Otrok se s hrano spoznava, jo menca v rokah, vonja, gleda, nosi v usta. Gosto hrano z omenjeno tehniko pričnete uvajati šele, ko je otrok sposoben sedeti in ima dokaj dobro kontrolo nad držo glavice ter kaže zanimanje za hrano. Prvih nekaj mesecev otroku ponujate dobro prekuhano in mehko hrano. Takšno bo lahko v rokah in ustih ustrezno pretlačil in pogoltnil. Pri tej tehniki se dojenček že od samega začetka spoznava s hrano v koščkih, ki jo pretlači oz. prežveči glede na svoje motorične sposobnosti.

Razvoj malčkovega okusa

Razvoj malčkovega okusa se začne že v maternici pred rojstvom. Otrok preko požiranja plodovnice zazna »molekule« hrane, ki jo je zaužila mama.

Kdaj se začne razvoj malčkovega okusa

Materina prehrana lahko, zlasti v zadnjih mesecih nosečnosti, pomembno vpliva na senzorične preference potomca. Razvoj okusa se nadaljuje tudi v času dojenja. Podobno kot med nosečnostjo, se tudi preko materinega mleka prenaša okus zaužite hrane na otroka. Doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike prehrane ugodno vpliva na navajanje otroka na raznolike okuse in s tem zmanjša možnost razvoja neješčnosti.

Kakšne »okuse« otroku ponuditi najprej

Dojenčki pogosto zavračajo kislo in grenko hrano, hitro pa sprejmejo sladka živila zaradi prirojene težnje po sladkem. Priporoča se, da ko začnete z uvajanjem hrane, otroku najprej ponudite zelenjavo, krompir, meso, žitarice in šele na koncu sadje.

Če otroka navajate na gosto hrano po tradicionalni tehniki (princip »tekoče pasirana hrana – gosto pasirana hrana – koščkasta hrana«), mu najprej ponudite zelenjavno – krompirjeve – mesne kašice, nato pričnete z uvajanjem mlečno – žitnih kašic in na koncu še žitno – sadne kašice.

Druga metoda uvajanja goste hrane se imenuje »Uvajanje čvrste hrane na željo otroka«. Ta velja za alternativno tehniko uvajanja goste hrane, pri čemer se otrok že od začetka hrani sam. Pri tej metodi starši otroku ponudijo hrano v koščkih in preskočijo fazo pasirane hrane. Otrok se s hrano spoznava skozi dotik, vonj, teksturo in okus. Tudi pri tej metodi se najprej priporoča uvajanje zelenjave, škrobnatih živil, žit, rib, mesa in šele nato sadja.

 

Pitje tekočin pri vaših malčkih med 1. in 6. letom

Otrokom za žejo ponudite vodo, nesladkan čaj (ki naj ne vsebuje janeža) ali nesladkano limonado. Tudi zadostno pitje tekočin pri malčkih zahteva pozornost. Med pijačami na njegovem jedilniku pa naj ne bo sladkih in gaziranih pijač.

Omejite vnos prostih sladkorjev s pitjem tekočin

Sladke pijače so vir prostih sladkorjev, ki predstavljajo tveganje za čezmerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, srčno-žilne bolezni srca, sladkorno bolezen tipa 2, zmanjšanje kostne gostote ipd. Poleg tega takšne pijače pri majhnih otrocih še dodatno stimulirajo željo po sladkem tudi kasneje v življenju.

Otroku od samega začetka uvajanja goste hrane (pri izključnemu dojenju otrok ne potrebuje dodatne tekočine) za žejo ponujajte predvsem vodo in nesladkan čaj (ki ne vsebuje janeža). V primeru povečanih potreb (telesna dejavnost, vroči poletni dnevi) pa lahko otroku ponudite razredčene sveže stisnjene sadne in zelenjavne sokove.

Zabavne pijače

Lahko tudi predstavite pijačo na bolj zanimiv in zabaven način. V vodo dodate sveže ali zamrznjeno sadje (npr. lahko tudi v obliki prikupnih »ledenih kock«) in zelišča ali pa naredite domači ledeni čaj brez sladkorja.

Otrok se bo prej ali slej spoznal s sladkimi in gaziranimi pijačami. Takšnih pijač otroku ne prepovedujte. Ker bodo v tem primeru še slajše in bo otrok še z večjim veseljem posegel po njih. Ampak otroku pojasnite (njegovi starosti primerno), zakaj je pomembno pitje vode in privzgojite željo po pitju primernih tekočin.

Prehrana v vrtcu

Preberite vsebino z naslovom prehrana v vrtcu, da dobite uvid v vlogo vrtcev pri prehrani vašega malčka. Vloga vrtcev in vrtčevske prehrane pri oblikovanju zdravih prehranskih navad otroka, ni zanemarljiva. Za organizirano prehrano otrok v vrtcu je odgovorno strokovno usposobljeno osebje. Pri načrtovanju in pripravi hrane sledijo Smernicam zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Vrtčevska prehrana mora biti pestra in uravnotežena ter upoštevati otrokove prehranske potrebe. Otroke spodbuja h kulturi prehranjevanja in pozitivnega odnosa do zdravega prehranjevanja skozi vrtčevski kurikulum.

Obroki & prehrana v vrtcu

V vrtcu so v večini organizirani štirje obroki (zajtrk, dopoldanska malica, kosilo in popoldanska malica). Zato potrebe po dodatnih prigrizkih za otroke v vrtcu niso potrebne. Kljub temu se včasih še zgodi, da starši otroku dajo prigrizke za v vrtec. To lahko moti vzgojo zdravega prehranjevanja in vznemiri ostale otroke. Zato je pomembno, da otroku že od samega začetka spoznavanja s hrano ponujate starosti primerna. Hkrati pa lokalna in sezonska živila, ki niso predelana, ne vsebujejo veliko soli, sladkorja in nasičenih maščob.

Da ne motite vzgoje zdravih prehranjevalnih navad, ki se jih otroci učijo tudi v vrtcu poskušajte otroka vključiti v nakup, izbiro in pripravo hrane. Tako da ga ob tem naučite tudi razlikovanja med primernimi in neprimernimi živili. Hrana naj ne bo ne nagrada, ne kazen. Poleg tega pa se zavedajte, da nobena hrana ni prepovedana. Saj lahko to sproži le hlepenje po njej in čezmerno uživanje, ko otrok pride do takšne hrane.

Izzivi pri privzgoji prehranskih navad

Izzivi pri privzgoji prehranskih navad se lahko pojavijo. A bodite pri uvajanju bodite vztrajni, otroku ponuditi novo živilo tudi 15-krat, da ga sprejme. Kadar nekega živila otrok ne želi sprejeti ga v hranjenje ne silite. Ampak isto živilo ponudite pri naslednjem obroku ali naslednji dan.

2 najpogostejša izziva pri privzgoji prehranskih navad

Monotona prehrana 

Izbirčnosti otroka se lahko nadaljuje iz obdobja uvajanja prvih živil in vodi v neješčost. Prehrana neješčih otrok je monotona, največkrat z nizkim vnosom sadja in zelenjave. Zaradi česar je oblikovanje zdravih prehranskih navad težje, česar se zavedajo tudi starši. Starši poskušajo otrokovo prehrano in/ali energijski vnos izboljšati tako, da otroka silijo k hranjenju, ga podkupijo/nagradijo s prigrizki (»če poješ to, dobiš to«), moledujejo. Vsi omenjeni pristopi so za malčka stresni. Hkrati neješčnosti pa ne izboljšajo in jo pogosto še dodatno okrepijo. Pomembno je, da otroku v obrokih vedno znova ponujamo raznolika živila (tudi če jih sprva ne sprejme). A  vedno pustimo prostor za živilo, ki ga je otrok že sprejel in ga rad poje. Sladkarij in ostalih prigrizkov ne prepovemo, temveč občasno ponudimo kot smiseln del obroka (npr. enolončnica in jabolčni štrudelj).

Ne zamenjujte živil

Kadar otrok obroka ni pojedel do konca, mu nikar ne ponujajte nadomestnih živil in ne pustite poseganja po prigrizkih. Obrok v tišini odnesite izpred otroka in počakajte do naslednjega obroka. Ko bo čas za naslednji obroki bo otrok zagotovo lačen in z veseljem pojedel prejšnji obrok. Med obrokoma naj otrok za žejo pije samo vodo in ne domačih sadnih sokov niti sirupov ali kakršnih koli drugih sladkih pijač. Za energijsko zgostitev obroka se namesto sladkih pijač in prigrizkov svetuje uporaba hladno stiskanih rastlinskih olj iz družine omega-3, ki se jih doda v že pripravljen obrok ali solato. Omenjena olja namreč niso primerna za toplotno obdelavo.

Kako začrtati »prave« prehranske navade

Prehranske navade se oblikujejo že v zgodnjem otroštvu in lahko posameznika spremljajo tekom njegovega življenja. Dobre prehranske navade so posledica trdega dela staršev, ki se začne pri uvajanju goste hrane in nadaljuje skozi otrokovo odraščanje.

Kaj lahko vpliva na oblikovanje prehranskih navad

Na prehranske navade vpliva več različnih dejavnikov, ki jih v grobem delimo na individualne značilnosti otroka, prehranske navade staršev in širše okolje v katerem otrok odrašča (stari starši, kultura, družbeno okolje, vrtec ipd.). Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča, da se uvajanje goste hrane začne z dopolnjenim 6. mesecem starosti.

8 nasvetov da začrtate »prave« prehranske navade

  • Novo vrsto hrane otroku ponujajte postopoma, posamično v manjši količini, ko je otrok zdrav, razpoložen, naspan in ravno prav lačen.
  • Pri uvajanju bodite potrpežljiv, otroku novo živilo ponuditi večkrat, včasih pa je potrebnih več kot 15 ponovitev, preden otrok živilu zaupa in nato še 5 do 10 ponovitev, da mu postane všeč.
  • Pomembno je, da pri uvajanju hrane ne hitite, niste slabe volje, ampak otroka med hranjenjem nagovarjate in spodbujate.
  • Otrok naj hrano raziskuje, vonja, okuša, tipa, lahko si jo tudi sam nosi v usta. Ko ga hranite, se poslužujte tako imenovanega odzivnega hranjenja (angl. responsive feeding). To pomeni, da otroku hrane ne tlačimo v usta, vendar mu jo ponudite in počakate, da jo otrok vzame sam. To velja tudi če ga hranite z žličko.
  • Žličko nesete do otrokovih ust, nato pa počakate, da sam odpre usta in zaužije hrano. Prav tako žličke ne »obrišete« ob zgornjo ustnico, otrok naj hrano sam pobere iz žličke. Na tak način spodbujate pravilen razvoj obraznih mišic tako za hranjenje kot kasneje za govorjenje.
  • Izogibajte se tudi pogostemu čiščenju ostankov hrane okoli ust z žličko, saj so otrokova usta zelo občutljiva, zato jih raje obrišite z vlažno krpo ali še bolje, na koncu hranjenja jih umijte z vodo.
  • Uživanje hrane naj bo predvsem prijeten družinski dogodek, obroke čim večkrat jejte skupaj kot družina. Pri okušanju pohvalite hrano, za mizo se ne zmrdujte.
  • Čas hranjenja naj bo prilagojen otrokovi starosti. Pri malčkih naj obroki trajajo med 15 do 20 minut, pri starejših otrocih pa 20 do 30 minut.

Vzpostavitev rutine

Za oblikovanje zdravih prehranskih navad je pomembna vzpostavitev rutine, kar pomeni, da naj se otrok prehranjuje vedno ob približno isti uri, medtem ko potrebuje vsaj tri glavne obroke in dva do tri manjše malice, med obroki naj bo tri do štiri ure razmika. Vključite vsaj eno živilo, ki ga ima otrok rad, vendar naj bo prilagojeno njegovi starosti. Če otrok obrok zavrne, ga ne silite, ampak krožnik brez besed vzemite in počakajte do naslednjega obroka. V času do naslednjega obroka naj za žejo pije le vodo, ne ponujajte mu dodatnih prigrizkov. Več o uvajanju goste hrane na sledeči spletni strani: www.inp.si.

WordPress Ads