Avtorji Objave od asist. Kaja Kranjc, mag. inž. preh. (UN)

asist. Kaja Kranjc, mag. inž. preh. (UN)

Kaja Kranjc

Skupina za humano prehrano, Oddelek za živilstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

6 nasvetov, da ne bo vaš malček izbirčni jedec

Pripravili smo vsebino s hitrim pregledom 6 nasvetov, ki vam bodo v pomoč, da vaš malček ne bo takšen izbirčni jedec, kot vas morda mnogi strašijo, da bo.

“Moj otrok ne bo izbirčni jedec”

Otroci imajo prirojeno željo po sladkem okusu in pogosto zavračajo grenko in kislo hrano, zelenjavo in beljakovinska živila. Spodaj je 6 nasvetov s pomočjo katerih si lahko vaš otrok hranjenje zapomni kot prijetno izkušnjo. Včasih pa je potrebno otroku kakšno živilo približati tudi preko branja pravljic.

Izbirčni jedec & 6 nasvetov za privzgojo navad in rutine prehranjevanja

Izbirčni jedec: 

1. NASVET 

Kadar dojenček hrano ob uvajanju zavrača, je treba vztrajati in isto živilo otroku nevsiljivo ponuditi zaporedno vsak dan vsaj 8-krat. Včasih je potrebnih tudi več kot 15 poskusov, da otrok novo živilo sprejme in še nekaj ponovitev, da otroku hrana postane všeč.

2. NASVET

Otroku hrano uvajat, kadar je zdrav, naspan, razpoložen in ravno prav lačen.

3. NASVET

Otroka nikakor ne silite, moledujete, prosite, ampak ob zavrnitvi hrano ponudite ob naslednjem obroku v enaki ali drugi obliki. Če otrok na primer ne mara brokolija lahko iz njega pripravite juho, ga dodate k pireju ipd.

4. NASVET

Živila poskusite otroku predstaviti na zanimiv način z raznolikimi barvnimi kombinacijami ali pa sadje in zelenjavo obrežete v otroku privlačne oblike.

5. NASVET

Glede na njegove zmožnosti, ga vključite v pripravo hrane (npr. pomoč pri nakupovanju, umivanje, rezanje zelenjave, mešanje juhe).

6. NASVET

Bodite otroku vzgled, hranjenje naj poteka v krogu družine, spremlja pa ga naj pozitivno vzdušje.

Učenje pravilnega žvečenja

Učenje pravilnega žvečenja je odvisno od tega za kakšno tehniko uvajanja goste hrane se boste odločili. Preberite vsebino, ki opisuje učenje žvečenja glede na obe tehniki uvajanja hrane.

Učenje pravilnega žvečenja pri tradicionalni tehniki 

Pri tradicionalni tehniki (princip »tekoče pasirana hrana – gosto pasirana hrana – koščkasta hrana«) otroku najprej ponujate tekočo in dobro pretlačeno hrano (do 7. meseca starosti). Takrat se pri otroku pojavi zgodnje žvečenje, otrok ima povečano moč sesanja. Poleg tega pa pride tudi do premika refleksa davljenja od sredine proti zadnji tretjini jezika. Od 7. do 10. meseca starosti otroku predstavite grobo pretlačeno hrano ter drobno narezana živila. V tem času otrok že z ustnicami izprazni žličko, grize in žveči. Hrano premika proti zobem, hkrati se pojavijo tudi stranski gibi jezika. Otrok bi moral biti pri postopnem in pravilnem uvajanju goste hrane, ko razvije krožne gibe čeljusti ter njeno stabilnost, sposoben postopnega prehoda na prilagojeno družinsko prehrano.

Učenje pravilnega žvečenja pri tehniki uvajanja goste hrane na željo otroka 

Pri tehniki uvajanja goste hrane na željo otroka hrane ne pasirate. Ampak mu hrano ponujate dobro prekuhano mehko hrano, varne velikosti, ki jo otrok lahko prime v roke. Otrok se s hrano spoznava, jo menca v rokah, vonja, gleda, nosi v usta. Gosto hrano z omenjeno tehniko pričnete uvajati šele, ko je otrok sposoben sedeti in ima dokaj dobro kontrolo nad držo glavice ter kaže zanimanje za hrano. Prvih nekaj mesecev otroku ponujate dobro prekuhano in mehko hrano. Takšno bo lahko v rokah in ustih ustrezno pretlačil in pogoltnil. Pri tej tehniki se dojenček že od samega začetka spoznava s hrano v koščkih, ki jo pretlači oz. prežveči glede na svoje motorične sposobnosti.

Razvoj malčkovega okusa

Razvoj malčkovega okusa se začne že v maternici pred rojstvom. Otrok preko požiranja plodovnice zazna »molekule« hrane, ki jo je zaužila mama.

Kdaj se začne razvoj malčkovega okusa

Materina prehrana lahko, zlasti v zadnjih mesecih nosečnosti, pomembno vpliva na senzorične preference potomca. Razvoj okusa se nadaljuje tudi v času dojenja. Podobno kot med nosečnostjo, se tudi preko materinega mleka prenaša okus zaužite hrane na otroka. Doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike prehrane ugodno vpliva na navajanje otroka na raznolike okuse in s tem zmanjša možnost razvoja neješčnosti.

Kakšne »okuse« otroku ponuditi najprej

Dojenčki pogosto zavračajo kislo in grenko hrano, hitro pa sprejmejo sladka živila zaradi prirojene težnje po sladkem. Priporoča se, da ko začnete z uvajanjem hrane, otroku najprej ponudite zelenjavo, krompir, meso, žitarice in šele na koncu sadje.

Če otroka navajate na gosto hrano po tradicionalni tehniki (princip »tekoče pasirana hrana – gosto pasirana hrana – koščkasta hrana«), mu najprej ponudite zelenjavno – krompirjeve – mesne kašice, nato pričnete z uvajanjem mlečno – žitnih kašic in na koncu še žitno – sadne kašice.

Druga metoda uvajanja goste hrane se imenuje »Uvajanje čvrste hrane na željo otroka«. Ta velja za alternativno tehniko uvajanja goste hrane, pri čemer se otrok že od začetka hrani sam. Pri tej metodi starši otroku ponudijo hrano v koščkih in preskočijo fazo pasirane hrane. Otrok se s hrano spoznava skozi dotik, vonj, teksturo in okus. Tudi pri tej metodi se najprej priporoča uvajanje zelenjave, škrobnatih živil, žit, rib, mesa in šele nato sadja.

 

Pitje tekočin pri vaših malčkih med 1. in 6. letom

Otrokom za žejo ponudite vodo, nesladkan čaj (ki naj ne vsebuje janeža) ali nesladkano limonado. Tudi zadostno pitje tekočin pri malčkih zahteva pozornost. Med pijačami na njegovem jedilniku pa naj ne bo sladkih in gaziranih pijač.

Omejite vnos prostih sladkorjev s pitjem tekočin

Sladke pijače so vir prostih sladkorjev, ki predstavljajo tveganje za čezmerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, srčno-žilne bolezni srca, sladkorno bolezen tipa 2, zmanjšanje kostne gostote ipd. Poleg tega takšne pijače pri majhnih otrocih še dodatno stimulirajo željo po sladkem tudi kasneje v življenju.

Otroku od samega začetka uvajanja goste hrane (pri izključnemu dojenju otrok ne potrebuje dodatne tekočine) za žejo ponujajte predvsem vodo in nesladkan čaj (ki ne vsebuje janeža). V primeru povečanih potreb (telesna dejavnost, vroči poletni dnevi) pa lahko otroku ponudite razredčene sveže stisnjene sadne in zelenjavne sokove.

Zabavne pijače

Lahko tudi predstavite pijačo na bolj zanimiv in zabaven način. V vodo dodate sveže ali zamrznjeno sadje (npr. lahko tudi v obliki prikupnih »ledenih kock«) in zelišča ali pa naredite domači ledeni čaj brez sladkorja.

Otrok se bo prej ali slej spoznal s sladkimi in gaziranimi pijačami. Takšnih pijač otroku ne prepovedujte. Ker bodo v tem primeru še slajše in bo otrok še z večjim veseljem posegel po njih. Ampak otroku pojasnite (njegovi starosti primerno), zakaj je pomembno pitje vode in privzgojite željo po pitju primernih tekočin.

Prehrana v vrtcu

Preberite vsebino z naslovom prehrana v vrtcu, da dobite uvid v vlogo vrtcev pri prehrani vašega malčka. Vloga vrtcev in vrtčevske prehrane pri oblikovanju zdravih prehranskih navad otroka, ni zanemarljiva. Za organizirano prehrano otrok v vrtcu je odgovorno strokovno usposobljeno osebje. Pri načrtovanju in pripravi hrane sledijo Smernicam zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Vrtčevska prehrana mora biti pestra in uravnotežena ter upoštevati otrokove prehranske potrebe. Otroke spodbuja h kulturi prehranjevanja in pozitivnega odnosa do zdravega prehranjevanja skozi vrtčevski kurikulum.

Obroki & prehrana v vrtcu

V vrtcu so v večini organizirani štirje obroki (zajtrk, dopoldanska malica, kosilo in popoldanska malica). Zato potrebe po dodatnih prigrizkih za otroke v vrtcu niso potrebne. Kljub temu se včasih še zgodi, da starši otroku dajo prigrizke za v vrtec. To lahko moti vzgojo zdravega prehranjevanja in vznemiri ostale otroke. Zato je pomembno, da otroku že od samega začetka spoznavanja s hrano ponujate starosti primerna. Hkrati pa lokalna in sezonska živila, ki niso predelana, ne vsebujejo veliko soli, sladkorja in nasičenih maščob.

Da ne motite vzgoje zdravih prehranjevalnih navad, ki se jih otroci učijo tudi v vrtcu poskušajte otroka vključiti v nakup, izbiro in pripravo hrane. Tako da ga ob tem naučite tudi razlikovanja med primernimi in neprimernimi živili. Hrana naj ne bo ne nagrada, ne kazen. Poleg tega pa se zavedajte, da nobena hrana ni prepovedana. Saj lahko to sproži le hlepenje po njej in čezmerno uživanje, ko otrok pride do takšne hrane.

Izzivi pri privzgoji prehranskih navad

Izzivi pri privzgoji prehranskih navad se lahko pojavijo. A bodite pri uvajanju bodite vztrajni, otroku ponuditi novo živilo tudi 15-krat, da ga sprejme. Kadar nekega živila otrok ne želi sprejeti ga v hranjenje ne silite. Ampak isto živilo ponudite pri naslednjem obroku ali naslednji dan.

2 najpogostejša izziva pri privzgoji prehranskih navad

Monotona prehrana 

Izbirčnosti otroka se lahko nadaljuje iz obdobja uvajanja prvih živil in vodi v neješčost. Prehrana neješčih otrok je monotona, največkrat z nizkim vnosom sadja in zelenjave. Zaradi česar je oblikovanje zdravih prehranskih navad težje, česar se zavedajo tudi starši. Starši poskušajo otrokovo prehrano in/ali energijski vnos izboljšati tako, da otroka silijo k hranjenju, ga podkupijo/nagradijo s prigrizki (»če poješ to, dobiš to«), moledujejo. Vsi omenjeni pristopi so za malčka stresni. Hkrati neješčnosti pa ne izboljšajo in jo pogosto še dodatno okrepijo. Pomembno je, da otroku v obrokih vedno znova ponujamo raznolika živila (tudi če jih sprva ne sprejme). A  vedno pustimo prostor za živilo, ki ga je otrok že sprejel in ga rad poje. Sladkarij in ostalih prigrizkov ne prepovemo, temveč občasno ponudimo kot smiseln del obroka (npr. enolončnica in jabolčni štrudelj).

Ne zamenjujte živil

Kadar otrok obroka ni pojedel do konca, mu nikar ne ponujajte nadomestnih živil in ne pustite poseganja po prigrizkih. Obrok v tišini odnesite izpred otroka in počakajte do naslednjega obroka. Ko bo čas za naslednji obroki bo otrok zagotovo lačen in z veseljem pojedel prejšnji obrok. Med obrokoma naj otrok za žejo pije samo vodo in ne domačih sadnih sokov niti sirupov ali kakršnih koli drugih sladkih pijač. Za energijsko zgostitev obroka se namesto sladkih pijač in prigrizkov svetuje uporaba hladno stiskanih rastlinskih olj iz družine omega-3, ki se jih doda v že pripravljen obrok ali solato. Omenjena olja namreč niso primerna za toplotno obdelavo.

Kako začrtati »prave« prehranske navade

Prehranske navade se oblikujejo že v zgodnjem otroštvu in lahko posameznika spremljajo tekom njegovega življenja. Dobre prehranske navade so posledica trdega dela staršev, ki se začne pri uvajanju goste hrane in nadaljuje skozi otrokovo odraščanje.

Kaj lahko vpliva na oblikovanje prehranskih navad

Na prehranske navade vpliva več različnih dejavnikov, ki jih v grobem delimo na individualne značilnosti otroka, prehranske navade staršev in širše okolje v katerem otrok odrašča (stari starši, kultura, družbeno okolje, vrtec ipd.). Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča, da se uvajanje goste hrane začne z dopolnjenim 6. mesecem starosti.

8 nasvetov da začrtate »prave« prehranske navade

  • Novo vrsto hrane otroku ponujajte postopoma, posamično v manjši količini, ko je otrok zdrav, razpoložen, naspan in ravno prav lačen.
  • Pri uvajanju bodite potrpežljiv, otroku novo živilo ponuditi večkrat, včasih pa je potrebnih več kot 15 ponovitev, preden otrok živilu zaupa in nato še 5 do 10 ponovitev, da mu postane všeč.
  • Pomembno je, da pri uvajanju hrane ne hitite, niste slabe volje, ampak otroka med hranjenjem nagovarjate in spodbujate.
  • Otrok naj hrano raziskuje, vonja, okuša, tipa, lahko si jo tudi sam nosi v usta. Ko ga hranite, se poslužujte tako imenovanega odzivnega hranjenja (angl. responsive feeding). To pomeni, da otroku hrane ne tlačimo v usta, vendar mu jo ponudite in počakate, da jo otrok vzame sam. To velja tudi če ga hranite z žličko.
  • Žličko nesete do otrokovih ust, nato pa počakate, da sam odpre usta in zaužije hrano. Prav tako žličke ne »obrišete« ob zgornjo ustnico, otrok naj hrano sam pobere iz žličke. Na tak način spodbujate pravilen razvoj obraznih mišic tako za hranjenje kot kasneje za govorjenje.
  • Izogibajte se tudi pogostemu čiščenju ostankov hrane okoli ust z žličko, saj so otrokova usta zelo občutljiva, zato jih raje obrišite z vlažno krpo ali še bolje, na koncu hranjenja jih umijte z vodo.
  • Uživanje hrane naj bo predvsem prijeten družinski dogodek, obroke čim večkrat jejte skupaj kot družina. Pri okušanju pohvalite hrano, za mizo se ne zmrdujte.
  • Čas hranjenja naj bo prilagojen otrokovi starosti. Pri malčkih naj obroki trajajo med 15 do 20 minut, pri starejših otrocih pa 20 do 30 minut.

Vzpostavitev rutine

Za oblikovanje zdravih prehranskih navad je pomembna vzpostavitev rutine, kar pomeni, da naj se otrok prehranjuje vedno ob približno isti uri, medtem ko potrebuje vsaj tri glavne obroke in dva do tri manjše malice, med obroki naj bo tri do štiri ure razmika. Vključite vsaj eno živilo, ki ga ima otrok rad, vendar naj bo prilagojeno njegovi starosti. Če otrok obrok zavrne, ga ne silite, ampak krožnik brez besed vzemite in počakajte do naslednjega obroka. V času do naslednjega obroka naj za žejo pije le vodo, ne ponujajte mu dodatnih prigrizkov. Več o uvajanju goste hrane na sledeči spletni strani: www.inp.si.

Kako zastaviti hranilno bogate obroke za malčke med 1. in 6. letom

Prehrana v predšolskem obdobju je pomembna naložba za zdravje otroka. Pripravili smo vsebino o tem, kako zastaviti hranilno bogate obroke za malčke med 1. in 6. letom. V tem času se hrana porabi za izgradnjo kosti, mišic, organov ter vpliva na razvoj možganov.

Prehrana mora biti prilagojena otrokovi starosti, biti mora pestra in uravnotežena. Hkrati pa mora zagotavljati potrebe po energiji, makrohranilih (beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe) in mikrohranilih (vitamini in minerali).

Energijske potrebe otrok za hranilno bogate obroke

Razlikujejo se glede na starost in spol otroka, stopnjo rasti, intenziteto igre, telesno dejavnost otoka, ipd. Glede na zgoraj omenjene dejavnike se nekoliko razlikujejo tudi potrebe po vitaminih in mineralih.

Energijske potrebe otrok med 1. in 6. letom:
med 1.100 kilokalorij do 1.400 kilokalorij na dan

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Sestava obroka

Obrok mora biti sestavljen iz kakovostnih polnovrednih ogljikovih hidratov (neoluščen riž, proso, ajda, polnozrnati žitni izdelki ipd.).  Predstavljajo pomemben vir prehranske vlaknine. Na krožniku se naj nahajajo tudi kakovostne beljakovine:

  • iz živil živalskega izvora (rdeče in belo meso mladih živali, male morske ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki kot so jogurt, skuta, sir ipd.)
  • iz živil rastlinskega izvora kot so različne stročnice (grah, fižol, leča, ipd.).

Pozabiti ne smemo niti na kakovostne živalske maščobe in rastlinske maščobe. To so olja, ki imajo pomembno funkcijo pri rasti in razvoju možganov. Med maščobnimi kislinami so pomembne dolgoverižne omega-3 maščobne kisline. Kot sta eikozapentaenojska (EPK) in dokozaheksaenojska maščobna kislina (DHK), ki se nahajata predvsem v malih morskih ribah, zato pri otroku ne smemo pozabiti na uživanje malih morskih rib. Zanimiv vir rastlinskih omega-3 maščobnih kislin pa so predvsem različna hladno stiskana olja. Na primer olje oljne ogrščice, laneno, konopljino, orehovo in lešnikovo olje itd. Omenjena olja pa niso stabilna pri visokih temperaturah, zato niso primerna za toplotno obdelavo. Na jedilniku naj se večkrat dnevno pojavi tudi zelenjava in sadje. Otroci naj za žejo pijejo vodo ali nesladkan čaj (ki naj ne vsebuje janeža), nesladkano limonado, pitje sladkih in gaziran pijač se odsvetuje.

Način priprave hrane

Izjemnega pomena ima poleg samih živil tudi način priprave hrane. Priporočljivo je, da za toplotno obdelavo uporabite »mokre« postopke (kuhanje, blanširanje, dušenje v lastnem soku ipd.). Izogibate pa se »suhim« postopkom (globoko cvrenje, peka v pečici, praženje na olju). Saj se pri suhih postopkih ob predolgem pečenju tvorijo snovi (akrilamid), ki so za človeka ob dolgotrajni in redni izpostavljenosti toksične. Poleg tega se ob večkratnem pregrevanju olja tvorijo transmaščobe, za katere je prav tako zaželeno, da jih iz prehrane izločimo v največji možni meri. Skratka kadar se prične iz ponve ali friteze kaditi pomeni, da ste dosegli t. i. točko dimljenja maščobe oziroma olja in ga morate zamenjati.

Zadostitev potreb po vitaminih in mineralih pri malčkih

Pripravili smo vsebino, pri kateri govorimo o zadostitvi potreb po vitaminih in mineralih pri malčkih različnih starostnih obdobij. Dotaknemo se tudi, na kaj je treba biti pozoren pri alternativnih načinih prehranjevanja.

Prvi meseci življenja ter potrebe po vitaminih in mineralih

Do 6. meseca starosti

Izključno dojenje v prvih 6 mesecih življenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za rast in razvoj. Pomembno je, da v času izključnega dojenja matere upoštevajo prehranska priporočila za doječe matere. Saj pestra in uravnotežena prehrana matere pomembno vpliva na kakovost njenega mleka. Več o prehrani doječe matere na www.inp.si.

Za preprečevanje rahitisa je po dopolnjenem 1. tednu življenja dojenčkom potrebno dodajati vitamin D (400 mednarodnih enot na dan). Po dopolnjenem 1. letu starosti, z dodajanjem nadaljujemo po navodilu pediatra. Nedonošenčki, zahirančki ter dojenčki z nezadostnimi zalogami železa ob rojstvu potrebujejo po nasvetu pediatra dodatke železovih preparatov do 6. meseca starosti.

Po 6. mesecu starosti

Po 6. mesecu starosti energijska in hranilna vrednost materinega mleka za dojenčkovo hitro rast ne zadostuje več. Dodatne potrebe po energiji in hranilih začne otrok nadomeščati z uvajanjem goste hrane. Hranili, ki ju v prehrani dojenčkov začne najprej primanjkovati sta železo in cink. S pravilnim uvajanjem goste hrane in postopnim prehodom na prilagojeno družinsko prehrano, ki naj sledi Smernicam zdravega prehranjevanja, bo otrok pokril potrebe po vseh hranilih, z izjemo vitamina D. Potreb po vitaminu D kljub pestri in uravnoteženi prehrani ne moremo pokriti. Zato se pri vseh malčkih, otrocih, mladostnikih, odraslih in starostnikih priporoča dodajanje vitamina D v obliki prehranskih dopolnil ali zdravil, še posebej v zimskih mesecih od oktobra do aprila.

Alternativni načini prehranjevanja ter potrebe po vitaminih in mineralih

Vedno pogosteje se v klinični praksi srečujemo z otroki, ki so hranjeni s katerim od vegetarijanskih načinov prehranjevanja pri katerem je izključena ena ali več skupin živil. Pri strogem izogibanju živil živalskega izvora obstaja visoko tveganje za pomanjkanje cinka, železa, kalcija, joda, vitaminov A, B2, B12, D, omega-3 maščobnih kislin, zlati dokozaheksaenojske kisline, pa tudi beljakovin in energije. Zato je v primeru stroge vegetarijanske prehrane nujna pomoč pediatra in/ali kliničnega dietetika. Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) kot tudi slovenske smernice odsvetujejo vegetarijansko in vegansko prehrano za otroke. V primeru da starši kljub odsvetovanju želijo svojega otroka prehranjevati vegetarijansko ali vegansko svetujejo strokovnjaki pri vsebini obisk sledeče spletne strani www.inp.si. Na navedeni spletni strani bodo starši dobili več praktičnih informacij o načrtovanju tovrstne prehrane.

Kaj bi o prehranskih dopolnilih moral vedeti vsak starš

Prehranska dopolnila po svoji obliki, ovojnini in načinu uporabe spominjajo na zdravila. Vendar se tako po definiciji kot tudi po namenu uporabe bistveno razlikujejo od zdravil. Prehranska dopolnila so po zakonodajni definiciji vrsta živil, katerih namen je dopolnjevati vsakodnevno prehrano. So koncentrirani viri snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom. Najpogosteje vsebujejo vitamine in minerale, lahko pa tudi aminokisline, rastline in rastlinske izvlečke, ter druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom. Pod pogojem, da je njihova varnost v prehrani ljudi znanstveno utemeljena. Njihov namen je dopolnjevati običajno prehrano in ne zdraviti, preprečevati ali ozdraviti bolezen, kot to velja za zdravila. Ne smejo nadomestiti pestre in uravnotežene prehrane, vendar jo lahko – kot pove že samo ime – samo dopolnjujejo.

Če izbirate prehranskega dopolnila za otroke
Ustrezna prehrana otroka, ki sledi nacionalnim Smernicam zdravega prehranjevanja zadosti potrebe po vseh hranilih. Z izjemo vitamina D, za katerega se priporoča nadomeščanje v obliki zdravil ali prehranskih dopolnil v zimskih mesecih od oktobra do aprila. Pri otrocih je uporaba ostalih prehranskih dopolnil smiselna takrat, ko opazimo, da je vnos hranil premajhen; bodisi zaradi povečanih potreb v obdobju rasti, neješčnosti ali izbirčnosti otroka. Ko izbira prehranskega dopolnila za otroke mora starš upoštevati starost otroka, priporočeni dnevni vnos prehranskega dopolnila ter način zaužitja, ki mora biti primeren za otroka. Za nakup prehranskega dopolnila se priporoča izbira takšnega, ki ima ustrezno vsebnost hranil in nadzorovano kakovost. Zato se svetuje nakup v lekarni, odsvetuje pa se nakup nepoznanih prehranskih dopolnil preko spleta.

 

Sol v družinski prehrani

Vsebina – sol v družinski prehrani obravnava, kako zaužijemo največ soli ter kako uvajati sol in kakšne so fiziološke potrebe po natriju. Kuhinjska sol oz. NaCl je zaradi vsebnosti natrija nujno potrebna za vzdrževanje normalnih celičnih funkcij v človeškem telesu. Vendar jo večina ljudi zaužije bistveno preveč. Uvajanje soli naj se za otroka prične šele po dopolnjenem 1. letu starosti.

Kako ‘nasloviti’ sol v družinski prehrani

Slovenci največ soli zaužijemo s predpakirano in pred pripravljeno hrano, s kruhom in pekovskimi izdelki, siri in predelanimi mesnimi izdelki. Za zmanjšanje vnosa soli se predlaga omejevanje tovrstnih izdelkov. Hkrati pa se izogibajte pretiranega soljenja doma pripravljene hrane in dosoljevanja končnih jedi. Vnos soli naj bo zavesten. Predlagamo uporabo jodirane soli, da boste poleg natrija zadostili tudi potrebe po jodu. Čezmeren vnos soli lahko povečuje krvni tlak, kar vpliva na nastanek srčno-žilnih bolezni. Poleg tega lahko povečano izločanje natrija z urinom, ki se lahko pojavi kot posledica povečanega uživanja soli, povzroči povečano izločanje kalcija z urinom, kar pa zmanjša mineralno gostoto kosti in predstavlja tveganje za razvoj osteoporoze.

Potrebo po soli določa fiziološka potreba po natriju. Glede na slovenska in mednarodna priporočila:

  • dojenčki do 1. leta starosti potrebujejo do 200 mg natrija,
  • otrokom do 4. leta zadošča 400 mg natrija na dan, kar pomeni približno 1 g soli na dan,
  • otroci do 7. leta starosti potrebujejo 500 mg natrija oz. 1,25 g soli na dan,
  • do 10. leta 750 mg oz. 1,9 g soli,
  • do 13. leta 1100 mg oz. 2,75 g soli in
  • do 15 leta 1400 mg natrija na dan, čemur zadosti 3,5 g soli.
  • Starejši od 15. let in odrasli za pokritje fizioloških potreb potrebujemo 1500 mg natrija dnevno, kar pomeni 3,75 g soli.

Priporočilo referenčnih vrednosti za vnos hranil za zgornjo mejo, pri mladostnikih in odraslih navaja 5 g soli na dan.

Uvajanje soli

Pri dojenčku naj se uvajanje soli začne šele po dopolnjenem 1. letu starosti. V 1. letu se soljenje kašic in hrane za dojenčke odsvetuje. Njegove potrebe po natriju so namreč zadoščene z materinim mlekom ali nadomestkom materinega mleka.

Kako zaužijemo največ soli (tudi otroci)

Glede na rezultate nacionalnih raziskav, največ soli zaužijemo z predpakirano hrano, siri, mesnimi izdelki, pekovskimi izdelki ter slanimi prigrizki. Slednji so otrokom zelo privlačni, vendar se večina staršev zaveda neustrezne sestave slanih prigrizkov in tovrstne izdelke v prehrani otroka omejujejo. Na primer:

  • Slan prigrizek z arašidi vsebuje kar 2,2 g soli na 100 g izdelka, s 100 g pokovke zaužijemo od 1,5 do 2,0 g soli, v 100 g čipsa pa se nahaja od 1,2 do 1,5 g soli.
  • Druga skupina živil, ki se vsakodnevno pojavlja na naših jedilnikih in predstavlja enega glavnih virov soli pri Slovencih, so pekovski izdelki.
  • Toast kruh na slovenskem trgu vsebuje od 1,1 g do 1,4 g soli na 100 g izdelka, podobne količine soli pa se nahajajo tudi v kruhu.

Glede na podatke lahko ugotovimo, da otrok do 10. leta starosti že z dvema kosoma kruha ali enim pekovskim pecivom pokrije dnevne potrebe po natriju. Več o vplivu soli na zdravje na sledeči spletni strani: https://nijz.si/zivljenjski-slog/prehrana/sol-in-zdravje/.

 

WordPress Ads