Authors Posts by asist. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med.

asist. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med.

Mateja Starbek Zorko

https://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki/dermatoveneroloska_klinika/

specialistka dermatovenerologije na Dermatovenerološki kliniki v UKC Ljubljana

Atopijski detmatitis: Kako prepoznati atopijske bolezni

Atopijske bolezni združuje to, da pri njih nastane vnetno dogajanje na mestu, kjer pride do stika alergena z imunskim sistemom osebe in posledično do imunskega odgovora telesa, ki se kaže v obliki alergijskih bolezni.

  • Atopijski dermatitis (AD) – kronična, ponavljajoča bolezen s srbečo in vneto kožo, ki se lahko pojavlja na različnih delih telesa (odvisno od starosti osebe).
  • Alergijska astma – bolezen dihal, za katero je značilno težko dihanje (predvsem tožijo, da težko vdihnejo) in ob tem občutek oz. je slišno piskanje v pljučih. Bolezen se poslabša ob stresu, lahko ob neugodnih klimatskih dejavnikih (zima, mrzel zrak, megla), ob stiku z alergenom (ko gre za alergijsko obliko bolezni).
  • Alergijski rinokonjunktivitis (ali i. seneni nahod) – ob stiku z alergenom (najpogosteje ob stiku z inhalatornimi alergeni, kot so  pelodi trav, dreves, plevelov) pride do seroznega (vodenega) izcedka in nosu, ob tem je prisoten občutek zamašenega nosu, zelo pogosto tudi srbež. Pogosto je pridruženo prekomerno solzenje s srbežem in vnetjem oči, temu lahko sledi otekanje vek ali celo dermatitis vek.

Kaj lahko storite sami in kdaj poiskati mnenje strokovnjaka

  • Osnova je redna vsakodnevna nega, saj imajo otroci suho kožo.
  • Uporaba primernih izdelkov, ki so namenjeni negi otrok z AD in se jih kupi v lekarni (mila, mazila).
  • Ob znani alergiji se je potrebno alergenu izogibati/izogniti (npr: prehranskim alergenom, kot so mleko, jajčni beljak in rumenjak, soja, arašidi, meso, morski sadeži, žita, različne vrste sadja in zelenjave). Pomembni so tudi inhalacijski alergeni, kot so pršice v hišnem prahu, pelodi trav, dreves, perje, živalski epitel in plesni).
  • V primeru, da ob redni negi vnetje vztraja, se poslabšuje ali je srbež, predvsem ponoči, tako moteč, da se otrok zbuja, obiščite pediatra, ki bo svetoval ustrezno terapijo.
  • Ob sumu na alergijo pediater priporoči in izda napotnico za pregled pri alergologu in alergološko testiranje.
  • V primeru hujše oblike AD, ki se ne odzove na, s strani pediatra, predpisano terapijo, je smiselno opraviti še pregled pri dermatologu.

Izbira in sestavine krem za dojenčke in malčke z AD:

  • izdelki naj ne bodo odišavljeni,
  • izdelki naj bodo dermatološko testirani pri bolnikih z AD,
  • izdelki naj vsebujejo dovolj maščob, da bodo omilili suhost kože.

Še posebej se pri postavljeni diagnozi AD izogibajte negovalnim »domačim« izdelkom na osnovi rastlin (npr. šentjanževo olje, ognjičevo mazilo) ali eteričnih olj, saj lahko le-ti privedejo do iritacije občutljive kože ali celo kontaktne preobčutljivosti in posledičnega kontaktnega ekcema.

 

 

 

Nega dojenčkove in malčkove kože

Otrokova koža se začne razvijati v 4. gestacijskem tednu in se razvija ves čas nosečnosti ter pridobiva na številu plasti povrhnjice, debelini celotne kože in kožnih adneksih (priveskih), kot so žleze, nohti in dlake. Pri novorojenčku, rojenemu ob terminu, je koža v strukturi zelo podobna strukturi kože odraslih. Vendar funkcije kože,  ki so pri odraslem v polnosti razvite, so v otroški dobi lahko še nepopolno razvite (npr. zmanjšana zmožnost potenja in posledično slabša regulacija telesne temperature, zmanjšano izločanja loja, povečana količina izhlapele vode preko kože in s tem zmanjšana hidracija, povečana ranljivost kože in s tem povezana večja možnost okužb kože).

Ob rojstvu je pH kože alkalen, nato pa se v 5–6 tednih po rojstvu zniža in postane kisel (pH med 4.5 in 6.0, povrhnjica pH 5.5), kar velja nato za celotno življenje. Ob tem velja poudariti tudi, da so celice, ki sestavljajo kožo, t. i. korneociti, v prvih 2 letih manjši in tudi najvišja plast povrhnjice, t. i. rožena plast, je prva leta tanjša in se šele po 2. letu zadebeli. Od malih otrok pa do pubertete se nato koža in njene funkcije bistveno ne spreminjajo, se pa pri obeh spolih usnjica in povrhnjica nekoliko zadebelita.

Kako prepoznati občutljivo kožo

Pri novorojenčku se občutljivost kože kaže že s tem, da na mestu, kjer otroka primemo, ostajajo krajši čas rdečkaste lise, prav tako na mestu, kjer npr. otrok pritiska ob podlago. Če pa pri otroku opažate suho kožo, je to znak motene zaščitne funkcije kože in posledično občutljivost le-te.

Nekateri starši opažajo, da otrokova koža reagira z rdečico ali pojavom prehodnega nesrbečega izpuščaja na različne zunanje dejavnike, kar prav tako lahko nakazuje na to, da je otrokova koža bolj občutljiva, in ji bo najverjetneje potrebno posvetiti več pozornosti in primerno nego. Velikokrat pa se izkaže, da so tovrstni otroci nagnjeni k alergijam ali imajo druge vrste prirojenih ali pridobljenih kožnih bolezni.

Pri otrocih, ki so nagnjeni k alergijam, je treba poskrbeti za primerno nego z:

– uporabo »neagresivnih« in neodišavljenih mil – t. i. sindetov – za vsakodnevno umivanje,

– suhi koži pa je treba dodati maščobno plast, ki je je v vrhnjih slojih kože premalo tako, da kožo tudi redno negujete s primernimi izdelki, ki vsebujejo maščobe, katerih koža nima dovolj.

V takem primeru je strah, da bi se suha koža »navadila« na uporabo negovalnega izdelka odveč, saj ga potrebuje in ga bo potrebovala, dokler bo suha. S tem kože ne »razvadite«, pač pa ji pomagate, da opravlja svojo funkcijo in varuje telo pred prekomernim izhlapevanjem vode preko kože, kar je problem pri suhi koži.

Dovolj vlažna koža dojenčka in malčka

Da bo koža vašega malčka dovolj vlažna, mu ponudite več tekočine, pomembna je tudi uravnotežena prehrana. Spi naj v ustrezno hlajenem prostoru (najprimerneje 18-20 ⁰C), s primerno vlažnostjo zraka. Hkrati se izogibajte vročini (ali zunanji ali vročini telesa zaradi prekomernega oblačenja), saj tudi otroci, ko se potijo izgubljajo tekočino preko kože.

60 % relativna vlažnost je idealna za preprečevanje suhe kože. Vendar je za otroke z ekcemom oz. atopijskim dermatitisom priporočljivo, da se ohranja 30–40 % vlažnost zraka, kar je navadno moč doseči le s pomočjo vlažilcev zraka.

Za omilitev suhosti kože ni dovolj le uporaba mastnih izdelkov, ampak je ob tem potrebno kožo tudi hidrirati, kar naredite z vsakodnevnim umivanjem (kopanje, tuširanje). Poskrbite torej za vsakodnevno vlaženje kože z umivanjem, po brisanju oz. pivnanju kože pa v nekaj minutah nanesite ustrezni negovalni izdelek, ki bo zadržal v zgornjih plasteh kože ujeto vodo (med kopanjem) in se tako koža ne bo tako hitro ponovno izsušila, kot bi se sicer.