Warning: Attempt to read property "ID" on bool in /home/customer/www/babybook.si/public_html/wp-content/plugins/td-composer/legacy/common/wp_booster/td_page_generator.php on line 454

Warning: Attempt to read property "display_name" on bool in /home/customer/www/babybook.si/public_html/wp-content/plugins/td-composer/legacy/common/wp_booster/td_page_generator.php on line 455
Avtorji Objave od Anja Koren Jeverica

Anja Koren Jeverica

https://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki/pediatricna_klinika

dr. med., Klinični oddelek za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana

Najpogostejši vzroki za alergije pri otrocih

Najpogostejši prehrambeni alergeni v otroški dobi so: kravje mleko, jajce, arašidi in drevesni oreščki. Redkejši so še pšenica oz. gluten, ribe, morski sadeži in semena (npr. sezam, bučna semena). Alergija na sojo je pri nas zelo redka.

Simptomi alergijske reakcije

Simptomi in znaki takojšnje alergijske reakcije se pokažejo zelo hitro, večkrat še v času uživanja obroka oz. kmalu po tem (npr. v 30–60 minutah po obroku). Tipični znaki so:  srbečica v ustih/žrelu, srbečica kože, izpuščaj v obliki koprivnice, otekanje (npr. ustnice, uhlji), slabost oz. bolečine v trebuhu, bruhanje, hripavost, težko dihanje (piskanje vpljučih), umirjenost (pri manjših otrocih), hipotenzija in anafilaktični šok (slednje pri otrocih na srečo zelo redko). Pri blagih težavah naj se otroku da antihistaminik za lajšanje težav (npr. srbečica, izpuščaji).

Ukrepanje ob težji alergijski reakciji

Ob prvih znakih težje reakcije (kakršnikoli simptomi s strani dihal oz. kardiovaskularnega sistema) je treba takoj obiskati najbližjega zdravnika (najbolje je čimprej poklicati reševalce). Otroci, ki so imeli v preteklosti težje alergijske reakcije imajo predpisan avtoinjektor adrenalina, ki ga nosijo vedno s seboj. V primeru znakov težje reakcije se takoj aplicira adrenalin in pokliče 112 (povejte, da gre za anafilaksijo). To storite tako, da odstranite varnostni pokrovček na sprožilcu. Avtoinjektor zabodete pod pravim kotom na zunanji del stegna in držite 5–10 sekund, da se vbrizga celotna količina. Mesto uboda masirajte 10 sekund. Pazite na pravilno shranjevanje avtoinjektorja (na suhem mestu, ne na vročini) in na rok uporabe; pred iztekom ga zamenjajte, če tekočina v avtoinjektorju ni več bistra in brezbarvna (rjavkasta, rožnata, vsebuje oborino oz. trde delce).

Pogoste so alergije na t. i. okoljske (inhalacijske) alergene

Gre za alergijo na pršico hišnega prahu, cvetni prah, živalsko dlako, redkeje plesni. Tovrstne alergije se izražajo s simptomi s strani oči (srbeče oči, rdeče oči, voden izcedek), nosu (srbečica, kihanje, izcedek, zamašen nos) oz. pljuč (kašelj, težko dihanje – »napad« asme), lahko tudi hripavost oz. znaki laringitisa. Kadar je sprožilec težav pelod (dreves, trav, plevelov) govorimo o t. i. senenem nahodu. Težave lajšamo z zdravili, kot so antihistaminiki, antialergijske kapljice za oči, protivnetna razpršila za nos. Ob večjih težavah pride v poštev tudi t. i. specifična imunoterapija v obliki podkožnih injekcij oz. posebnih kapljic ali tabletk za pod jezik. Imunoterapijo izvajajo specialisti alergologi in traja praviloma 3 leta.

Atopijski dermatitis pri otrocih

Pri razvoju bolezni igrajo pomembno vlogo dedni faktorji, ki privedejo do motene barierne in obrambne funkcije kože. Posledica je bolj »propustna« in občutljiva koža, kar se kaže z zelo suho, srbečo kožo v kateri prihaja do občasnega pojava vnetja (ekcema). T. i. poslabšanja dermatitisa so sprožena z različnimi dejavniki – okužba, suh zrak (pozimi), praskanje, razrast bakterij, čustven stres, stik z iritanti (npr. kemikalije v milih, »trda« voda), lahko tudi alergeni (pršica, pelodi, hrana). Večkrat sprožilec za poslabšanje ni jasen.

Atopijski dermatitis pri otrocih

Atopijski dermatitis (ekcem; v nadaljevanju AD) je pogosta kronična, srbeča, vnetna bolezen kože pri otrocih.

<b>Kako pogosto se pojavi</b>
Pogosto se pojavi pri atopikih – otrocih, ki se rodijo z nagnjenostjo k alergijskim boleznim (alergijske bolezni pri starših in sorojencih). Pojavi se pri približno 10 % otrok. Izpuščaji se lahko začnejo pojavljati kadarkoli v življenju, največkrat pa že v prvem letu starosti. Bolezen pogosto s časom izzveneva, pri nekaterih pa vztraja tudi celo življenje.

Vzroki

Pri razvoju bolezni igrajo pomembno vlogo dedni faktorji, ki privedejo do motene barierne in obrambne funkcije kože. Posledica je bolj »propustna« in občutljiva koža, kar se kaže z zelo suho, srbečo kožo v kateri prihaja do občasnega pojava vnetja (ekcema). T. i. poslabšanja dermatitisa so sprožena z različnimi dejavniki – okužba, suh zrak (pozimi), praskanje, razrast bakterij, čustven stres, stik z iritanti (npr. kemikalije v milih, »trda« voda), lahko tudi alergeni (pršica, pelodi, hrana). Večkrat sprožilec za poslabšanje ni jasen.

Kje se pojavijo izpuščaji

Kožni izpuščaji se lahko pojavijo kjerkoli, najpogosteje na obrazu in okončinah (pri dojenčkih) oz. ob velikih sklepih, okoli oči, na vratu (pri večjih otrocih). Ko se pojavijo ekcemi, le-ti zelo srbijo. Praskanje stanje le poslabša, vnetje se poveča, lahko se razrastejo bakterije, zato je pomembno zagon čim prej zaustaviti s protivnetnimi zdravilnimi mazili. Tudi tam kjer je koža le suha je lahko prisotno manjše vnetje, ki srbi, zato se otroci praskajo tudi po koži, ki sicer ni videti vneta.

Nega kože

S pogosto in redno nego kože zmanjšamo srbečico, izboljšamo stanje in preprečujemo izbruhe bolezni. Svetuje se mazila, ki jih predpiše zdravnik oz. jih kupite v lekarni. Mazilo naj ne vsebuje dodatkov, kot so parfumi, eterična olja, rastlinski ekstrakti in podobno. Primerna so npr. naslednje mazila: hladilno mazilo, 10 % olivno olje v belobazi, 30 % voda v evcerolu, unguentum emolliens. Na voljo so tudi različna mazila izdelana posebno za zelo suho in občutljivo kožo. Suho kožo je potrebno mazati redno, če je zelo suha tudi večkrat na dan. Za suho kožo so primerne tudi oljne kopeli (najbolje z olivnim oljem), kadar je koža akutno vneta (rdeča) pa antiseptične kopeli. Smiselno se je izogibati stvarem, ki dodatno izsušijo kožo (mila, klorirana voda). Posebej se kupijo tudi mila primerna za AD (sindet milo). Otrokom z AD paše hladen zrak, oblečeni naj bodo v lahka oblačila iz naravnih materialov (npr. bombaž), v sobi kjer spijo naj ne bo prevroče in naj ne bodo preveč pokriti.

Pomoč pri vnetju

Ob pojavu vnetja (ekcema) je najbolje le to čim prej zaustaviti. Prej ko se vneta koža začne mazati s protivnetnim mazilom (ko je vnetje še blago in nerazširjeno) bolje je, saj se tako porabi manjšo količino kreme in prej boste zaustavi poslabšanje. Najbolj učinkovite so kortikosteroidne kreme, na voljo so tudi ne-steroidne protivnetne kreme. Ob začetku ekcema je najbolje uporabiti pristop z manjšanjem količine mazila, npr. 2–4 dni dvakrat na dan, 2–4 dni enkrat na dan, nato dvakrat tedensko do popolne umiritve. V kolikor se vnetje ne pozdravi v 1–2 tednih, se je smiselno posvetovati s pediatrom. Kadar je vnetje zelo razširjeno in trdovratno, zdravljenje predpisujejo dermatologi oz. alergologi/imunologi.

Kadar pride do razrasta bakterij (rumene kraste, gnojni mehurčki, odprte ranice), je potrebno spremembe dodatno namazati z antibiotično kremo, ob razširjenih spremembah je potreben tudi antibiotik v obliki tablet oz. sirupa. V primeru pojava vodenih mehurčkov, je pomemben takojšen posvet s pediatrom, saj gre lahko za okužbo kože s herpes virusom. Norice lahko pri otroku z AD potekajo v težji obliki, včasih je potrebno tudi zdravljenje s protivirusnim zdravilom.

Atopijski dermatitis & alergije pri dojenčkih

Živili, ki najpogosteje povzročata alergijske reakcije pri dojenčkih sta kravje mleko in jajca, pri večjih otrocih tudi arašidi, drevesni oreščki (npr. lešniki, indijski oreščki, orehi, mandlji, pistacija), ribe in morski sadeži. Redkejše so alergije na pšenico, semena in sojo.

Atopijski dermatitis

Največji dejavnik tveganja za razvoj alergije na hrano pri dojenčku je prisotnost atopijskega dermatitisa (AD). Pri AD gre za ponavljajoče se, srbeče kožne ekcematoidne lezije, ki nastanejo kot posledica okvarjene barierne funkcije kože in motenj v imunskem sistemu. AD je pogosto prva manifestacija atopije (genetske nagnjenosti k alergiji) in je hkrati tudi glavni dejavnik tveganja za razvoj alergije na hrano (10–30 % otrok z AD ima pridruženo alergijo na hrano).

Dojenčki z AD imajo petkrat večjo verjetnost za razvoj alergije na hrano v primerjavi s tistimi, ki te bolezni nimajo. Alergeni, ki prehajajo preko kožne bariere so lahko t. i. inhalacijski alergeni (npr. pršica, živalska dlaka, pelodi), pa tudi alergeni iz različne hrane. Delci hrane se nahajajo v okolju (v prahu, na površinah, rokah) in lahko prehajajo skozi okvarjeno kožno bariero, kjer pridejo v kontakt s celicami imunskega sistema.

<strong>Ali lahko že v nosečnosti oz. med dojenjem preprečite kasnejše alergije pri otrocih</strong>
Ni dokazov, da bi dieta brez omenjene potencialno alergene hrane za nosečnice in doječe mamice zmanjšala pojavnost alergije na hrano pri otroku. Mamicam se zato ne priporoča posebnih diet med nosečnostjo oz. dojenjem v namen preventive alergij. Svetuje se zdrava, uravnotežena prehrana. Tudi trajanje dojenja ne vpliva na pojavnost alergije na hrano pri dojenčku, kakor tudi ne na pojav ostalih alergijskih bolezni. Dieto strokovnjaki svetujejo le doječim mamicam, kadar je dojenček dokazano alergičen na določeno hrano. V tem primeru iz diete izločite dokazan alergen. V večini primerov ni potrebno, da je dieta 100 % striktna, saj je količina prehrambnega alergena, ki prehaja v materino mleko majhna in po navadi pri otroku ne povzroča težav. Večina alergičnih otrok odreagira na hrano šele, ko jo zaužijejo sami (lahko tudi že prvič).

Kdaj uvajati hrano, ki je potencialno alergena

V preteklosti je veljalo, da je smiselno dojenčkom uvajati v prehrano potencialne alergene čim bolj pozno, pravi Anja Koren Jeverica, dr. med., Klinični oddelek za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo, Pediatrična klinika UKC Ljubljana. Vrsto let so tako strokovnjaki svetovali kasnejšo uvedbo alergene hrane, npr. jajce po 1. letu starosti, ribe/arašidi po 3. letu starosti z namenom preprečiti razvoj prehranskih alergij.

Raziskave so kasneje pokazale ravno nasprotno, saj je število otrok z alergijo na hrano v tem času strmo naraščalo. V luči novih spoznanj so leta 2008 spremenili priporočila glede uvajanja alergenih živil v otrokovo prehrano. Z uvajanjem dopolnilne hrane naj se tako uvaja vsa hrana (vključno s kravjim mlekom, jajci, pšenico, arašidi, drevesnimi oreščki, ribami, sojo). To velja za vse otroke, vključno z otroki s povečanim tveganjem za alergijo (npr. tisti, ki imajo atopijski dermatitis, ali če so starši alergiki).

Hipoteza dvojne izpostavitve alergenu

Leta 2008 je bila prvič postavljena t. i. »hipoteza dvojne izpostavitve alergenu«. Po tej teoriji se senzibilizacija (alergija) na hrano razvije s pomočjo izpostavitve alergenu preko okvarjene kože (predvsem pri otrocih z AD), medtem ko se oralna toleranca vzpostavlja preko imunskega sistema v prebavilih. Nekateri omenjajo kot »kritično okno za razvoj tolerance« obdobje ob uvajanju goste hrane, tako se lahko oralna toleranca (ki nastane v imunskem sistemu črevesja) razvije predno se uspe razviti senzibilizacija oz. alergija.

Aktivno vzpodbujanje oralne tolerance

Glede na rezultate študij so raziskovalci začeli proučevati novo hipotezo t. i. »aktivnega vzpodbujanja oralne tolerance«. Številne raziskave so namreč nakazovale, da imajo otroci, ki začnejo uživati potencialno alergeno hrano zgodaj, večjo možnost za razvoj oralne tolerance in s tem manjšo možnost za razvoj alergije. Najbolj prelomni so bili rezultati t. i. LEAP študije, objavljeni leta 2015.*

* Raziskava je proučevala vpliv zgodnjega uvajanja arašidov v dojenčkovo prehrano. V raziskavo so vključili 640 dojenčkov (med 4 in 11 mesecev), ki so imeli zmerno-težjo obliko atopijskega dermatitisa oz. dokazano alergijo na jajce. Staršem v testni skupini dojenčkov so naročili naj otroci redno uživajo arašidovo maslo, medtem, ko so bili otroci v kontrolni skupini na strogi dieti brez arašidov do dopolnjenega 5 leta starosti. Analiza je pokazala, da se je alergija na arašide pojavila pri 3,2 % otrok, ki so arašide uživali in pri kar 17,2 % otrok, ki arašidov niso uživali. Kar pomeni, da je redno uživanje arašidov zmanjšalo tveganje za pojav alergije za kar 81 %. Avtorji so zaključili, da je bilo zgodnje uživanje arašidov zelo učinkovito pri preprečevanju razvoja alergije na arašide in hkrati zelo varno, saj ni bilo nobene težje alergijske reakcije ob uživanju arašidovega masla pri dojenčkih oz. kasneje otrocih.

To je bilo prikazano pri dveh najpogostejših alergenih – jajcu in arašidih. Otroci, ki so začeli jajca oz. arašide jesti zgodaj so imeli bistveno manjšo možnost za razvoj alergije v primerjavi z otroci, ki so prvič jedli omenjena živila šele kasneje v življenju. To predvsem velja za otroke z zmernimi do težjimi oblikami AD. Ti naj čim prej opravijo testiranje za najpogostejše prehrambne alergene (mleko, jajce, arašide) in nato takoj uvajajo omenjena živila v prehrano. V prvih mesecih uvajanja dopolnilne hrane se svetuje 1–2 žlički arašidovega masla 2–3 krat na teden.

 Ob tem se spodbuja, da mamice nadaljujejo z dojenjem čim dlje, npr. tja do 12 meseca.   

 

Tisti z blago obliko AD pred pričetkom uvajanja goste hrane praviloma ne rabijo alergoloških testov. Živila (predvsem potencialni alergeni) naj se uvaja po eno na enkrat, npr. eno na 3–5 dni. Pri dojenčkih s tveganjem za razvoj AD je smiselno, da začnemo najprej z manjšimi količinami, npr. ena žlička skute, manjša količina trdo-kuhanjega rumenjaka, pol žličke arašidovega masla, pol žličke mletih oreščkov. Vsak naslednji obrok pa naj ima vedno večjo količino do količine primerne za starost oz. glede na željo otroka. Potencialne alergene (jajce, arašidi, oreščki, mlečni izdelki) naj se potem uživa kar se da redno, npr. vsako živilo vsaj 2–3x na teden.

Poleg zgodnjega uvajanja alergene hrane je za preprečevanje razvoja alergije pomembna tudi redna nega kože z negovalnimi mazili in zgodnje zdravljenje zagonov dermatitisa. Najboljše je pro-aktivno zdravljene, kožne vnetne lezije namažete takoj ko se pojavijo in ne čakajte, da se vnetje razširi oz. traja dlje časa.

<strong>Kasne alergije na hrano</strong>
Obstajajo tudi t. i. kasne oblike alergije na hrano med katerimi je najpogostejši t. i. alergijski proktokolitis. Gre za benigno obliko alergije na hrano pri dojenčkih, ki se kažejo z odvajanjem krvavih nitk v blatu. Večinoma gre za dojene otroke in za kasno alergijo na beljakovine kravjega mleka. Ko pri doječi mamici oz. dojenčku izključimo iz prehrane mleko, težave praviloma izzvenijo. Redkeje je potrebno izločiti še drugo hrano (npr. sojo, jajce). Bolezen praviloma izzveni že v parih mesecih, praktično pri vseh do 1 leta starosti.
WordPress Ads