Warning: Attempt to read property "ID" on bool in /home/customer/www/babybook.si/public_html/wp-content/plugins/td-composer/legacy/common/wp_booster/td_page_generator.php on line 454

Warning: Attempt to read property "display_name" on bool in /home/customer/www/babybook.si/public_html/wp-content/plugins/td-composer/legacy/common/wp_booster/td_page_generator.php on line 455
Avtorji Objave od Anja Hudoklin

Anja Hudoklin

dipl. med. sestra, dipl. optometrist, Očesni center Irman

Razvoj dojenčkovega vida

Ko se otrok rodi, oko ni popolnoma razvito. Tako kot še niso popolnoma razvite noge, roke in ostalo telo, se tudi oko šele razvija. Ostrino vida odraslega doseže med 2. in 3. letom starosti. Sama velikost oči pri novorojenčkih doseže že 65% velikosti odraslih oči. Zdrave oči in dober vid igrajo pomembno vlogo razvoja dojenčka. Anatomske in vidne nepravilnosti lahko doprinesejo slabšemu motoričnem razvoju, zato je pomembno zaznati težave zgodaj in ustrezno ukrepati.

Veliko otrok se rodi z modrimi očmi, ker temnejši pigment še ni do konca razvit ob rojstvu. Čez čas se v šarenici proizvaja več pigmenta, kar spremeni otrokovo barvo oči iz modre v rjavo, zeleno, sivo.

Vid pri novorojenčkih

Vid je pri novorojenčkih najmanj razvit in se v prvih treh mesecih po rojstvu hitro razvija. Ob rojstvu novorojenček vidi le črno-belo in sive sence. Študije kažejo, da nekaj dni po rojstvu novorojenček raje gleda obraz svoje matere, kot pa tujca. Raziskave verjamejo, da so velike prednosti v visoko kontrastnih stimulih, recimo v meji med materinimi lasmi in obrazom, zato je priporočljivo, da mati ne spreminja frizure, da bi jo novorojenček lahko dojema kot drugo, tujo osebo.

Novorojenčki imajo vid občutljiv na kontrast. Če zaznajo kontrast pri dveh ali več vzorcih, raje gledajo tistega z več kontrasta. Zaradi slabe vidne ostrine zaznajo šahovnico z več majhnih kvadratov kot enakomerno sivo sliko. Tisto z manj večjih pa kot sliko s črno belimi deli. Slednja je zanje bolj kontrastna, zato raje gledajo manj kompleksni vzorec.

Vid pri dojenčku staremu 1 mesec

V prvem mesecu starosti dojenček ni občutljiv na svetlobo, zato je svetloba celo priporočljiva. Ima kar 50-kratno višji prag prenašanja svetlobe. Nekaj svetlobe v sobi, kjer dojenček počiva, naj bo, na njegovo kakovost počitka namreč to ne vpliva.

Dojenček hitro razvija sposobnost zaznavanja barv. En teden po rojstvu že razlikuje rdečo, oranžno, rumeno in zeleno barvo, kasneje zazna modro in vijolično. Modra barva ima namreč kratko valovno dolžino, na katero so občutljivi fotoreceptorji na mrežnici, ki v tej starosti niso še popolnoma razviti.

V prvem mesecu starosti je pri dojenčku pogosto opaziti tudi neenakomerno sodelovanje obeh očes hkrati. Eno oko lahko vsake toliko časa uide iz prave linije pogleda, vendar je to normalen pojav.

Razvoj vida dojenčka v tej starosti se lahko stimulira na ta način, da je njegova soba opremljena s svetlimi in vedrimi barvami, s slikami kontrastnih barv in oblik.

Razvoj vida pri 2. in 3. mesecu starosti

Razvoj vida močno napreduje. Vidna ostrina v tej starosti se izboljša, oči se pričnejo premikati skladno, binokularno. Otrok sledi premikajočim se objektom in posega po stvareh, ki jih vidi.

V tej stopnji razvoja se otrok nauči, kako premikati pogled iz enega na drug objekt, brez premikanja glave. Njegove oči postanejo bolj občutljive na svetlobo, zato ob njegovem počitku v prostoru zastrite svetlobo.

Razvoj vida v tem obdobju spodbujate tako, da v njegovo sobo in okolico namestite nove predmete.

Razvoj vida pri starosti 4. do 6. mesecev

Pri šestem mesecu starosti se vidni center v možganih razvije do te mere, da otrok vidi bolj jasno, gibi oči so hitrejši, zato bolj natančno spremlja gibanje predmetov. Vidna ostrina napreduje iz 5 % ob rojstvu, do približno 50 % pri šestem mesecu. Barvni vid v tej starost je približno enak kot pri odraslemu, dojenček vidi barve mavrice.

Dojenček ima v starosti od 4 do 6 mesecev boljšo koordinacijo, ki mu omogoča hitro zaznavanje lokacije predmeta, katerega radovedno vzame v roke in nese k svojim ustom.

Razvoj vida pri starosti od 7. do 12. mesecev

Otrok je pri tej starosti že zelo mobilen – se plazi, hodi, zato je zelo radoveden, premaguje večje razdalje, bolje jih ocenjuje, prijema in meče predmete naokoli.

Prepoznava detajle v daljni okolici, z zanimanjem gleda in raziskuje obraze, razlikuje poznane od nepoznanih oseb, nepoznanih se boji. Če mu pokrijemo eno oko, se brani pokrivanja, vendar fiksira predmet in mu tudi sledi.

Vira: Hudoklin, A. 2012. Motnje vida pri otrocih. https://www.sb-nm.si/datoteke/ katalogKategorija/k7kfru95-motnje-vida-pri-otrocih-4-julij.pdf. Hudoklin, A: Posebnosti korekcije vida pri otrocih, Završni rad, Veleučilište Velika Gorica, 2018.

Prepoznavanje znakov slabovidnosti in škiljenja

Slabovidnost ali ambliopija ni oznaka za refrakcijsko napako (kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem), temveč je enostransko, redkeje obojestransko zmanjšana najboljša korigirana vidna ostrina, pri čemer pa ni prisotno obolenje očesa ali vidne poti. To pomeni, da otrok kljub uporabi različnih korektivnih pripomočkov (npr. očala, kontaktne leče) ne bo imel 100% vidne ostrine in bo vedno prisoten nekoliko meglen vid. Navadno se razvije v otroštvu. Če slabovidnost ni povezana s škiljenjem, pogosto ostane skrita in jo odkrijejo zdravniki pri sistematskih pregledih.

Vzrokov za slabovidnost je več. To so: škiljenje, refrakcije napake, nistagmus, prirojena siva mrena, ptoza itd.

Slabovidnost in škiljenje sta tesno povezana

Škileče oko bo najverjetneje slabovidno in obratno. Slabovidnost zaradi škiljenja je najpogostejša. Vedno je enostranska. Razvije se pri vseh otrocih, mlajših od treh let, pri katerih se je pojavilo škiljenje. Ker je eno oko odklonjeno (navadno navznoter) in obe očesi hkrati ne gledata iste slike, pride do pojava dvojnega vida ter do hudega zmanjšanja vidne ostrine pri odklonjenem očesu že v nekaj tednih. Tako vrsto slabovidnosti je potrebno začeti zdraviti takoj.

Odkrivanje slabovidnosti

Na slabovidnost pomislite pri vsakem otroku, ki škili in raje gleda zgolj z enim očesom, pri visoki daljnovidnosti in pri velikih razlikah v dioptriji (anizometropija), ko je astigmatizem večji kot 1,25 dioptrije. V družinah, kjer se pojavlja slabovidnost, škiljenje ali kaka druga anomalija, moramo biti posebno pozorni, saj je veliko oblik škiljenja dednih.

Starši lahko že v prvem letu otrokove starosti otroka pozorno opazujete, medtem ko se igra, gleda televizijo in podobno. Zanimiv »domači test« vida je, da se igrate z njim igrico »gusar«. Otroku najprej pokrijete eno oko, nato pa še drugo. Če se otrok brez težav igra naprej, gleda televizijo, je verjetno dioptrija na obeh očesih enaka, če pa bi se otrok upiral, jokal in ne bi želel imeti enega očesa pokritega, gre lahko za slabovidno oko. Če v tem obdobju niste zaznali nobenih posebnosti, je pomemben sistematični pregled pri starosti treh let, ko v pediatrični ambulanti preverijo vidno ostrino.

Pozorni ste lahko tudi, če se otrok vedno preseda bliže k televiziji, nagiba glavo, če se mu oči pretirano solzijo, ima pogosta vnetja. Otroka v takih primerih peljite k pediatru, ki ga bo poslal na specialistične preglede.

Razvoj otrokovega vida

Ker je centralni vid še vedno v fazi razvoja, vidijo novorojenčki predmete v svoji bližini s svojim perifernim vidom. V starosti 1 meseca lahko kratkotrajno fokusirajo predmete in osebe, v starosti 2 mesecev pa so sposobni sledenja. Pri starosti 3 mesecev se očesi gibata koordinirano. Škiljenje je sedaj že zelo redko. V starosti 5 mesecev vidijo svet tri dimenzionalno, so vse boljši pri prijemanju predmetov in imajo že precej dobro razvit barvni vid. Do 8. meseca prepoznavajo obraze svojih staršev. V naslednjih letih se vse bolje razvija vidno-motorična usklajenost, sledenje predmetom in razvoj globinskega vida, ki se zaključi nekje med 4. in 6. letom starosti.

Večina otrok se rodi z zdravimi očmi in brez težav pričenjajo razvijati vidne sposobnosti, ki jih bodo potrebovali kasneje v življenju. Pri redkih otrocih pa lahko nastopijo težave.

Od 1. do 2. leta otroka

V drugem letu starosti je koordinacija otroka oko – roka že zelo dobra. Otroci so v tej starosti zelo zainteresirani pri odkrivanju svoje bližnje okolice. Sposobni so prepoznati znane predmete, slike, knjige, radi rišejo. Da se v tej starosti spodbuja vid in motoriko so najbolj primerne igre z žogo, igranje s kockami in listanje knjig, da hkrati opazuje slike in spremlja zgodbo.

Od 3. do 5. leta otroka

Vsaka izkušnja novega pri predšolskem otroku je možnost za motorični in vidni razvoj. Zlaganje kock, igranje z žogo, risanje, barvanje, izrezovanje, vse to pomaga, da otrok uporablja vid in izboljšuje svoje motorične spretnosti. Tudi vid oz. dobra vidna ostrina pomeni pripravo za uvod v šolsko obdobje. Izboljšuje razvoj koordinacije celega telesa vid-roke-telo, fino motoriko in vidno dojemanje njegove bližnje okolice.

Otroci v tem obdobju radi rišejo, gledajo slikice. Tudi branje pravljic pripomore močni vizualizaciji, saj si ustvarijo svoje slike v glavi.

To je obdobje, v katerem mora biti starš pozoren na škiljenje in slabovidnost. Najpogosteje se pojavi škiljenje navznoter. Slabovidnost oziroma t. i. leno oko pa ima za posledico škiljenje, lahko pa je slednje prisotno brez opaznega znaka.

Vid od 6. do 18. leta

Otroci v šolski dobi potrebujejo veščine in sposobnosti, da lahko uspešno premagujejo šolske obveznosti. Dober vid je ključnega pomena, saj vsakodnevno uporabljajo računalnik, pišejo, berejo. Če vidna ostrina ni zadovoljiva, če vid ne funkcionira normalno, lahko trpijo aktivnosti v šoli in obšolske dejavnosti. Učenje je oteženo in stresno za otroka, izogiba se branju, naredi nalogo, vendar s težavo (črke so čedalje manjše in čas, preživet pred knjigami se daljša). Pogoste težave z vidom so sama vidna ostrina in reflekcijske napake: hipermetropija, miopija in astigmatizem, ki pa jo korigiramo z očali in kontaktnimi lečami. S tem se omogoči otroku dober, jasen vid in dober razvoj.

Izbira očal za otroka

Otroku predstavite, ko dobi prva očala, pozitiven odnos do njih. Večina otrok na začetku čuti nelagodje, zato je pomembno, da izberete okvir, ki mu je všeč.

 Po statističnih podatkih eden od petih otrok nosi očala. 

 

Izbor prvih očal predstavite kot zabavo in otroka vključite kot najpomembnejši člen. Sprva otroku pokažite okvir, ki je pravi zanj. Če mu barva ustreza, bo postal motiviran in ponosen, da bo nosil očala. Izgled okvirja očal naj ustreza obrazu, otrok pa se mora ob nošnji počutiti udobno. Okvir ne sme omejevati otrokove svobode pri gibanju.

Otroška očala so dandanes zabavna in barvita, na voljo so različne velikosti okvirjev (celo za nekaj mesečne dojenčke) in so vzdržljivejša kot nekoč. Plastični okvirji so danes primerljivi s kovinskimi, kar se tiče trajnosti, teže in cene. Za otroke pri katerih so prisotne alergije na kovino (npr. nikel), so na voljo tudi okvirji izdelani iz hipoalergenih materialov. Izbira velikosti okvirja je odvisna tudi od medzenične razdalje in dioptrije.

Zaradi še nerazvitega nosnega korena, ki bi držal očala na mestu, je najti očala, ki ne bodo drsela z nosu, včasih izziv. Pri drsenju očal otrok večino časa gleda čez njih, namesto skozi okvirje. Za premostitev te težave so, predvsem pri kovinskih okvirjih, na voljo nosniki. Vzmetni tečaji omogočajo, da se lahko ročaje očal upogne navzven, ne da bi se pri tem ročaji poškodovali. Poleg tega ne smejo biti višja od obrvi in širša od otrokovega obraza. Odsvetovano je kupiti otroku prevelika očala, češ saj bo zrasel.

 Očala morajo biti lahka ter varna in trpežna, odporna na udarce, zlome. 

 

Stekla pri otroških očalih so narejena iz polikarbonata in so v primerjavi s plastičnimi lažja, odpornejša na udarce in praske ter nudijo UV zaščito. Steklenim steklom se je pri otrocih izogibajte, ker so težka in lomljiva.

WordPress Ads