Avtorji Objave od Andreja Kovič

Andreja Kovič

dipl. babica

Nega in vlaženje kože novorojenčka

Nega novorojenčka se prične z jutranjo osvežitvijo z vodo ter se v ritmu s hranjenjem nadaljuje čez ves dan. Nego vedno izvajamo od najbolj čistega dela k nečistim delom telesa (od obraza po telesu navzdol). Za čiščenje obraza uporabljamo zgolj vodo, brez uporabe mila ali olja. Za vlaženje in zaščito pred vetrom, mrazom ali soncem uporabljamo bolj mastne kreme z ustrezno UV zaščito. Za nego trupa in okončin lahko uporabljamo nevtralne losjone in naravna olja. Pri novorojenčkih svetujemo mila, ki vsebujejo dodatne snovi, ki kožo mastijo in v njej zadržujejo vlago (npr. milo z mandljevim oljem), vendar le te ne uporabljajmo prepogosto. Negi spolovila in ritke posvečamo še dodatno pozornost, saj je le ta izpostavljena povečani vlagi.

dojenek_v_pleniki

Uporaba naravnih sredstev

Otrokovo kožo je potrebno negovati s koži prijaznimi in nežnimi izdelki, ki so posebej prilagojene njihovim potrebam in upoštevajo povečano vlago in nižjo proizvodnjo sebuma in vsebujejo čim manj dišav in konzervansov. Kožo lahko vlažimo z uporabo naravnih olj (mandljevo, olivno, …), predvsem v pregibih. Nikoli pa ne namažemo celotnega telesa, vendar vedno drug del telesa. Olja, po nekaterih mnenjih strokovnjakov, namreč preprečujejo normalno dihanje kože.  

Ukrepi s katerimi lahko preprečimo, da koža ni preveč izsušena:

–          v hiši ali stanovanju naj ne bo pretoplo;

–          zrak naj ne bo presuh; 

–          zunaj pred vetrom dobro zavarujete otroka.  

Pozimi, ko je zrak v notranjih prostorih izsušen, lahko prostore vlažimo z vlažilniki zraka ali preko radiatorjev obesimo vlažno brisačo. Pred vetrom pa otroka zavarujemo s pregrinjalom čez voziček.

 

Plenični izpuščaj (dermatitis)

Dermatitis ali vnetje pod plenicami, nekateri ga imenujejo tudi plenično vnetje ali plenični izpuščaj, je dokaj pogosta otroška kožna bolezen. Gre za poškodovano epidermalno plast ali ostale plasti kože. Omenjen izpuščaj najdemo na mestih, ki je pokrit s plenicami.

Med možne vzroke za nastanek pleničnega izpuščajo štejemo:

  • kontakt z iritanti (urin, blato, detergenti, mazila, olja, losijoni);
  • vlaga in toplota;
  • neprimerna higiena;
  • alkalna mila, ki odstranjujejo kislo prevleko;
  • infekcija z glivicami in bakterijami;
  • alergije v družini;
  • driska;
  • alergije na sestavine hrane ali plenice za enkratno uporabo;
  • nedonošenost (tanka in nežna koža).

Plenično vnetje (izpuščaj) prepoznate po mestu vnetja (pod pleničko) in barvi kože, ki rahlo pordi in rdečina pa je omejena na manjšo površino. V nekaterih primerih, ko izpuščaj napreduje, je koža temno rdeče barve, zadebeljena, polna gnojnih mehurčkov, razpok in krast. Prizadeti so lahko presredek in ritnice ali celo ves predel pod plenicami.

Preprečitev oziroma zdravljenje pleničnega izpuščaja temelji predvsem na pravilni negi. S pogosto menjavo (takojšnja, ko otrok izloči blato),  umivanjem, ter s skrbjo, da je koža ob ponovni namestitvi plenice popolnoma suha. Pomembno je tudi skrbno čiščenje z mlačno vodo. Ne uporabljamo mil ali kopeli. Da pa pride do ritke čim več zraka, pustite otroka nekaj časa brcati brez plenic. Kožo vsakokrat pred ponovno namestitvijo plenice namažemo z zaščitno kremo ali mazilom za ritko.

Razvijanje imunskega sistema pri dojenčku

»Skrb za vašega otroka se začne že v času nosečnosti, nadaljuje pa se z rojstvom,« poudarja Andreja Kovič, dipl. babica. Ker je dojenčkov imunski sistem na začetku njegovega življenja krhek oziroma nezrel, je bolj dovzeten za prehlade in druge okužbe.

Začne se že v maternici …

Odpornost otroka se začne v maternici, zato je še kako pomembno stanje nosečnice in njene maternice oziroma je odvisno od tega, kakšnim pogojem so otroci izpostavljeni v materini maternici. Ko je otrok še v maternici, prejema preko posteljice  materine imunoglobine, ki  pomagajo zaščititi otroka proti okužbam v prvih mesecih življenja. Vendar le ti počasi izginejo iz otrokovega telesa in takrat začne otrok sam proizvajati svoje lastne imunoglobine. In ravno materino mleko predstavlja nove zaloge imunoglobinov, ki ščitijo otroka pred boleznimi.

Krhek imunski sistem novorojenčka in dojenje

Imunski sistem ob rojstvu ne deluje samostojno, vendar je odvisen od protiteles v materini posteljici ter od prvega mleka po porodu, kolostruma,. Materino mleko krepi odpornost. Potem, ko ne boste več dojili vašega otroka in bo začel jesti ostalo hrano, pa pediatri priporočajo predvsem zdrav način prehranjevanja in življenja, nekateri pa tudi uporabo probiotikov, ki zmanjšujejo nastanek alergij in infekcijskih bolezni, ki vplivajo na krepitev imunskega sistema. Dojenčki, ki niso bili dojeni z materinim mlekom, so pozneje v življenju bolj nagnjeni k različnim vnetjem in prehladom.

Nasveti za okrepitev imunskega sistema

Nekaj nasvetov, kako okrepiti otrokov imunski sistem:

  • številni in dolgi sprehodi v naravi,
  • zdrava hrana z veliko sadja,
  • redno prezračevanje stanovanja,
  • jejte zadostne količine naravnih vitaminov in mineralov, ki jih najdemo v svežem sadju in zelenjavi,
  • naj ne vlada samo čistoča, saj je znano, da otroci, ki zrastejo v manj sterilnih okoljih, običajno razvijejo močnejši imunski sistem,
  • ne uporabljajte oziroma ne pretiravajte z uporabo različnih vitaminskih preparatov,
  • naj hodijo vaši otroci bosi in  naj se igrajo na tleh, saj to pomaga večati telesno odpornost.
WordPress Ads