Authors Posts by Alenka Benedik

Alenka Benedik

https://www.rumina.si/

Svetovalka za dojenje, IBCLC in Inštitut za dojenje Rumina

Pogosta vprašanja mamic o dojenju

Prvi dnevi po porodu so za mamo naporni, zaradi neizkušenosti pa velikokrat polni vprašanj, ali dojenček dobi dovolj mleka, kaj narediti, če so bradavice boleče in poškodovane.

Ali imam dovolj mleka

Čim bolj učinkovito in pogosto dojenček sesa na prsih, tem več mleka se tvori. Prsi nikoli niso prazne, vendarle je dojenčkom všeč, da teče, tako so bolj motivirani za dojenje. Če niste prepričani, ali bi se otrok še dojil, ga pestujte tako, da ima glavico v bližini prsi, tako vam bo pokazal, ali bi želel še. Vedno se takoj odzovite na otrokove znake, da bi se dojil. Ključno je, da otrok dovolj pogosto in učinkovito sesa. Najprej ga pristavite na bolj »polno« stran. Ko se požiranje upočasni oz. ni več tako zainteresiran, lahko začnete s stiskanjem dojke. Če otrok ne sesa učinkovito, ne dobiva mleka, zato je lahko pristavljen 24 ur na dan in nič ne pomaga. Ko bo sit in zadovoljen, bo dojko izpustil sam od sebe.

Kako vem ali dojenček res pije mleko

Ni nujno, da dojenček na dojki res pije mleko. Če samo »dudlja«, torej sesa in brado hitro pomika navzdol in navzgor brez premora, če ne slišimo požiranja, ne dobiva mleka. To lahko preverite sami: sesajte, kot bi pili po slamici. Dokler sesate, ostane brada v spodnjem položaju, ko nehate, se pomakne navzgor. Ta premor, ki je viden pri premikanju dojenčkove brade, ponazarja požirek mleka, ki priteče v otrokova usta. Čim daljši je premor, tem več mleka dobi dojenček.

Nepravilno pristavljanje in bolečine

Dojenje nikakor ne sme boleti. Nasvet, da se morajo bradavice utrditi, ne drži. V večini primerov gre za posledico nepravilnega pristavljanja, v redkih primerih tudi zaradi anatomskih nepravilnosti ali zakrčenosti pri dojenčku, ki preprečuje, da bi dovolj odprl usta oz. pri sesanju učinkovito uporabljal jeziček; drugih motenj. V prvih dneh je dojenje lahko nekoliko nelagodno, pomagajte si s korigiranjem položaja. Z omejevanjem števila ali trajanja podojev in raznimi mazili osnovnega problema ne rešimo. Če dojenje boli, nemudoma poiščite pomoč.

Kaj je mastitis

Mastitis je vnetje prsi (z bakterijsko okužbo ali brez nje). Običajno so prisotni simptomi: boleči, pordeli, otekli, vroči predel dojke, visoka temperatura, gripi podobno počutje, mrzlica, huda utrujenost. Do mastitisa najpogosteje pride zaradi nezadostno izpraznjene dojke ali zastoja mleka v kombinaciji s preutrujenostjo in izčrpanostjo.

Naj med mastitisom prekinem dojenje?

Vsekakor je pomembno, da na prizadeti strani dojite čim pogosteje, da se dojka zmehča in zatrdlina izgine, svetuje Alenka Benedik. »Počivajte, najbolje kar z dojenčkom. Počitek in pogosto dojenje zmanjšata trajanje simptomov. Nasvet, da je treba po vsakem dojenju še črpati, je škodljiv. Če je mleka dovolj, ne želimo spodbujati tvorjenja še večjih količin mleka. Če je dojenček sit, dojka pa postaja nelagodno polna, ne čakamo, da bo boleče napeta, temveč ročno ali s črpalko iztisnemo samo toliko mleka, da napetost popusti in ne »do konca«. Če vam prija, si lahko pomagate s toplimi obkladki pred dojenjem in hladnimi po dojenju oziroma s knajpanjem (začnete in končate s toplo vodo). Prizadeti predel dojke pred dojenjem lahko nežno zmasirate z roko ali pa lahko poskusite z električno zobno ščetko (ščetine so obrnjene proč od kože). Zaradi grobe masaže se oteklo in občutljivo tkivo lahko poškoduje!

Otroka pogosto dojite. Če ne gre, poskusite s črpanjemali z ročnim iztiskanjem mleka. Če vam prija, po dojenju ali črpanju lahko na prizadeti predel za zmanjšanje otekline za kratek čas položite (suh ali moker) hladen obkladek. Nekaterim mamam pomagajo razni obkladki, npr. zeljni listi, obloge iz gline, skute, krompirja ipd. Če vam toplota ali hlad ne odgovarja, potem tega ne delajte.

Če se pojavi zastoj mleka, spremenite položaj

Pri zastoju mleka je dojka trda in boleča, med tipanjem dojke pa boste zatipale zatrdline – vozličke. Ne omejujte dojenja. Spremenite položaj pri dojenju – če je možno, naj otrok z bradico masira prizadeti del. Pred dojenjem lahko, če vam prija, dojko ogrejete s toplim obkladkom in jo zmasirate.

Dojenje – vez med mamo in dojenčkom

Dojenje je spretnost, ki se je naučimo, za kar potrebujemo prave informacije in podporo. Pri vseh mamicah dojenje žal ne steče vedno zlahka, nekatere predvsem zaradi pomanjkanja informacij obupajo že v prvih tednih. Že pred porodom je priporočljivo obiskovanje delavnic za mamice z dojenčki ali (spletnih) srečanj skupin za podporo in pomoč doječim mamam (npr. v okviru La Leche League), še pred porodom. Tam lahko pridobite ogromno znanja z opazovanjem in izkušnjami mam iz prve roke.

Nedojenje je povezano s številnimi tveganji za zdravje otroka (pogostejše obolevanje, debelost, sladkorna bolezen, alergije, astma ipd. v mladosti in kasneje v življenju) in mame (rak dojke, rodil, osteoporoza itd.), zato je ključno, da pri težavah z dojenjem čim prej poiščete strokovno pomoč. Informacij na spletu in drugje je ogromno, vendarle je vsak par mama-dojenček drugačen in potrebuje informacije in podporo za njuno konkretno situacijo.

Prvi kožni stik med mami in dojenčkom – prvo dojenje

Idealno je, da mama otroka prvič podoji takoj po porodu. Alenka Benedik poudarja pomen takojšnjega, nemotenega in neprekinjenega kožnega stika med mamo in dojenčkom, ki traja od rojstva do prvega dojenja, saj dokazano poveča trajanje izključnega in celotnega dojenja. Če dojenje ni možno (npr. da otrokovo ali mamino zdravstveno stanje tega ne dopušča), je treba mami in otroku čim prej omogočiti kožni stik in ustrezno podporo. Mamici je treba pomagati, da bo čim prej pričela iztiskati ali črpati mleko, dojenčka pa hraniti na načine, ki omogočajo čim lažji prehod na dojenje. Predvsem v prvih tednih se je priporočljivo izogibati uporabi dude in stekleničke, saj obstajajo drugi načini hranjenja, ki ne motijo dojenja.

Prvo mleko se imenuje kolostrum in je bogato z beljakovinami in protitelesci, ki ščitijo otroka pred okužbami. Tvori se po kapljicah, zato naj bo novorojenček v prvih dneh čim več pri, ob ali na materi in se zelo pogosto doji.

Dojenje naj ima vedno prednost

Zmotno je prepričanje, da ima otrok toliko rezerve, da se mu v prvih 24 urah ni treba dojiti. Novorojenček potrebuje dojenje tudi, če se je napil plodovnice, saj materino mleko preprečuje slabost. Prepogosto dojenje ne obstaja, dojenje po urniku ni priporočljivo. Bolj kot gledanje na uro je pomembno opazovanje dojenčka in takojšnje odzivanje na subtilne znake, da bi se dojil – trepetanje vek, odpiranje ustec, oglašanje, iskanje oziroma obračanje glavice, dajanje rokic v usta. Dojenje naj ima vedno prednost, tudi pred previjanjem – razen če je dojenček zaspanček in ga je na ta način lažje prebuditi.

Dojenčka takoj pristavimo, čeprav morda še ni povsem buden, in ne čakamo, da joka. Jok je pozen znak lakote in razdraženega dojenčka je težko pristaviti oziroma ga bo treba najprej pomiriti. Pomembno je tudi, da je mamici med dojenjem udobno in si lahko nekoliko oddahne.

Izberite udoben položaj za dojenje

Mama lahko izbere katerikoli položaj – pomembno je, da ji je udobno in je dobro podprta. Tako bo tudi otrok dobro nameščen in bo dojenje obema prijetno.

  • Dojenje leže materam omogoča, da si vsaj malo odpočijejo.
  • V prvih dneh mnogim mamicam ustreza t.i. biološki položaj.
  • Mamice, ki se pristavljanja šele privajajo, lahko dojenčka pristavijo sede, potem pa se naslonijo nazaj v polležeč položaj, pri čemer imajo otročička na sebi. Ta položaj je zelo udoben.

Pomembno je, da mamica vidi otroka (vzpostavi očesni stik, če je otrok buden) in si dobro podpre glavo, vrat, ramenski obroč in roke.

Če dojenček zavrača dojenje, je priporočljivo čim več kožnega stika: na gol prsni koš in trebuh položimo golega dojenčka, da bo s trebuščkom na mami in bo imel glavico na prsih. Mama lahko počiva. Dojenčku pustimo čas in narava običajno naredi svoje. Dojenček sam poišče dojko in se prisesa. Pri izvajanju kožnega stika je najpogostejša napaka, da se ne slečemo – ali pa je oblečen dojenček. Plenička ni problem, nogavičke in ostala oblačila pa, ker otroku drsi. Nikamor naj se nam ne mudi. Dojenček lahko vmes tudi zaspi. Ob tem spremljamo napredovanje teže ter štejemo polulane in pokakane pleničke.

Pravilno pristavljanje dojenčka k prsim

Otrok naj bo dobro podprt, glavica je nagnjena rahlo nazaj, usta so široko odprta, z bradico se tišči dojke, nosek je odmaknjen, s trebuščkom se tesno dotika matere. Normalno je, da je otrok pristavljen asimetrično, torej ima v ustih bradavico in s spodnjo ustnico pokriva večji del kolobarja. Otrokove glavice nikdar ne tiščimo v dojko. Dojke nikdar ne tiščimo otroku v usta. Med dojenjem opazujemo otrokov izraz na obrazu: je sproščen, miren, zadovoljen? Če je običajno videti napet, nezainteresiran, mršči čelo ali gleda v prazno, nekaj ni v redu. Poiščite strokovno pomoč.

Zdrava prehrana mame med dojenjem

Mama naj uživa pestro, mešano prehrano kot v nosečnosti, sezonsko, lokalno in po možnosti doma ali ekološko pridelano hrano v čim bolj naravni obliki. Pomembno je, da je hrana bogata s hranili – ne le zaradi mleka, temveč naporov, ki jim je izpostavljena ob skrbi za novo bitje. Razen v primeru hude podhranjenosti sam vnos hrane in tekočine na tvorjenje mleka ne vpliva.

Skupno spanje otroka in mame

Pri skupnem spanju je pomembno, da se vsi družinski člani čim bolje naspijo in da je spanje za otroka varno. Rjuhe naj bodo dobro napete, ležišče naj bo čvrsto, lahka posteljnina, brez dodatnih blazin, dolgih trakov, vrvic, rež ali odprtin, v katere bi se otrok lahko prevalil oz. ujel. V postelji ne sme biti igrač, živali in paziti morate na to, da otrok ne more pasti iz postelje.

Večina mamic z dojenčki in majhnimi otroki spi po obrokih. Raziskave so pokazale, da se najbolj naspijo mamice, ki dojijo in spijo skupaj z otrokom v neposredni bližini – tako ni treba vstajati in se oba z dojenčkom običajno niti ne predramita, temveč spita naprej. Dojenčka, ki spi v bližini staršev, pomirja prisotnost staršev in mu daje občutek varnosti. Starši se lahko takoj odzovejo na otrokove potrebe, ne da bi jih moral priklicati z jokom. Nočno dojenje je veliko enostavnejše, če je dojenček tik ob mamici.

Koristi skupnega spanja za dojene dojenčke:

  • daljše spanje,
  • nižje ravni stresa – če dojenčku ni treba jokati, da bi bile zadovoljene njegove potrebe, ostane mirnejši in je bolj zadovoljen,
    tvorjenje večjih količin mleka – z nočnim dojenjem dojenček spodbuja materino telo, da
  • tvori ustrezne količine mleka,
  • pogostejše dojenje in daljši podoji – dolgi podoji zagotavljajo, da otrok prejme dovolj kalorij in dobro pridobiva težo,
  • otroci so dojeni dlje,
  • večji občutek varnosti,
  • uravnavanje temperature – če dojenček spi poleg matere, mu je topleje (mamice zaznavajo dojenčkovo temperaturo in se tudi odzivajo; e je dojenčku hladno, ga pokrijejo, če pa je pretoplo, odejico preprosto odstranijo),
  • večja dovzetnost za materino komunikacijo.

Koristi skupnega spanja za doječe matere:

  • večja količina mleka,
  • manjše tveganje za raka na dojki in rodilih,
  • hitrejše izgubljanje odvečne telesne teže po nosečnosti,
  • tesnejša vez z otrokom in občutek izpolnjenosti,
  • daljše spanje mame,
  • nižje ravni stresa – pogostejše nočno dojenje pri materi poveča izločanje oksitocina, ki jo pomirja in sprošča.

Pomen skupnega spanja za umetno hranjene otroke

Ne glede na obliko hranjenja pa imajo vsi dojenčki tako čustveno kot duševno korist od stika s starši, saj jim bližina daje občutek varnosti. Isto velja za starše. Številne študije kažejo, da pogosto pestovanje in nošenje poglabljata navezanost in čustveno bližino ter materino dovzetnost za otrokove potrebe. Pri preučevanju spalnih vzorcev doječih oz. nedoječih mater in otrok so znanstveniki opazili, da doječe matere in njihovi otroci pogosteje spijo obrnjeni drug proti drugemu; pri tem doječe matere pogosto spijo na boku in pokrčijo kolena proti otroku, kar naj bi bilo povezano s položajem pri dojenju in komunikacijskimi vzorci, ki so prisotni pri spanju v družinski postelji in dojenju.

Skupno spanje z očetom

Številne očete sprva skrbi predvsem, kako bo skupno spanje vplivalo na partnerski odnos. Če se oba strinjata, je spanje v družinski postelji ali istem prostoru lahko čudovita priložnost, da tudi oče preživlja čas z otrokom, se z njim pogovarja, ga boža in (če spijo v družinski postelji) uživa v kožnem stiku. Posebej če je očka večino dneva ločen od dojenčka, je spanje v družinski postelji lahko pomembna priložnost, da oče ohranja čustveno vez z otrokom. Ni treba, da skupno spanje vpliva na nežnosti in bližino med partnerjema. Kljub dojenčku v postelji se še vedno lahko pogovarjata, dotikata, masirata in tudi drugače uživata v zvezi. Ne glede na to, kje spi otrok, je intimnost manj spontana kot pred prihodom otroka.

Do kdaj skupno spanje

Družina naj spi skupaj, dokler vsem tako ustreza. Dokler v skupnem spanju uživajo vsi vpleteni in so odnosi zdravi, s skupnim spanjem ni treba prekiniti, saj bo nekega dne do tega prišlo samo od sebe. Noč je zgolj odraz dneva. Če so odnosi med partnerjema podnevi dobri, bodo takšni tudi ponoči. Zmotno je prepričanje, da bo selitev otroka v svojo sobo rešila težave v partnerstvu. Skupno spanje (v družinski postelji ali istem prostoru) nikoli ne more biti najboljše, če se vsi vpleteni ob tem ne počutijo dobro, zato je s tem najbolje prekiniti. Če nekdo ne želi skupnega spanja, ga ne smemo vsiljevati. Starševstvo je potovanje, polno izzivov in radosti ter priložnosti za osebno rast in uspešno komuniciranje. Pomembno je, da se seznanimo z otrokovimi potrebami glede na njegovo fazo razvoja in uskladimo potrebe vseh družinskih članov.