Authors Posts by Albina Linasi

Albina Linasi

https://www.zd-sg.si/patronazno-babiska-sluzba-slovenj-gradec/

diplomirana babica, patronažna medicinska sestra, Patronažna služba ZD Slovenj Gradec

Pristavljanje dojenčka

Mati in otrok sta aktivna partnerja pri dojenju. V prvih tednih se dojenja se mati in otrok spoznavata in učita. Kako dojenje steče ni odvisno le od materinega znanja in priprave na dojenje, pomemben dejavnik so tudi navade in vedenje otroka, njegov temperament in tudi posebne potrebe. Tako torej mati in otrok vplivata na razvoj procesa dojenja. Za nekatere otroke in matere je pravilno pristavljanje lahko, za druge predstavlja izziv.

Refleksi, ki so potrebni za dojenje so; iskalni refleks – ko se bradavica dotakne otrokovih ustnic ali ko zavoha mleko, otrok pomakne glavo v vznak in proti dražljaju, široko odpre usta, potisne jeziček navzdol in naprej ter poišče prsi. Ko je dovolj blizu dojki in so njegova usta zadosti odprta, lahko potegne bradavico globoko v svoja usta, da se bradavica dotakne mehkega neba. To stimulira sesalni refleks. Mišice nato pričnejo premikati jezik od spredaj navzad, tako da iztiska mleko iz mlečnih vodov pod kolobarjem v otrokova usta. Pri pravilno pristavljenem otroku nastane v ustih podtlak. Požiralni refleks omogoča požiranje mleka, ki je zapolnil zadnji del ustne votline.

Pravilno pristavljaje dojenčka 

Ko mati prične pristavljati otroka na prsi, je zelo pomembno, da udobno sedi ali leži. Otrokovo telo mora biti dobro podprto. Materino in otrokovo telo se tesno dotikata. Otrokova usta morajo biti v višini bradavice, mati podpre dojko tako, kot bi otroku ponudila »sendvič«, počaka, da otrok široko odre usta. Ko se otrok prisesa naj mati malo popusti pritisk, da ima otrok dovolj prostora za dihanje. Nos in brada naj se dotikata dojke. Dobro pristavljen otrok ima široko odprta usta, ustnici sta obrnjeni navzven. Ko odmaknemo spodnjo ustnico, lahko vidimo otrokov jeziček. Brada se dotika dojke in več kolobarja je vidnega nad otrokovimi usti.

Pristavljanje dojenčka

Neprijetni izzivi pri dojenju

Dojenje ne boli, kar pa ne pomeni, da bradavice niso občutljive. Če dojenje boli, je potrebno preveriti, kako je otrok pristavljen, kajti večina vseh izzivov izvira iz nepravilnega pristavljanja in položajev. Če dojenje boli, ga naj mati prekine in ponovno dobro pristavi. Novorojenček, ki ni dobro pristavljen, sesa bradavico, kar mamo boli, hkrati pa rani bradavice, ker sesa neučinkovito, ne dobi mleka in ne prazni dojke, pride do zastoja mleka in posledično do premalo mleka. Zato je zelo pomembno, da opazujemo dojenje in smo pozorni, da je otrok pravilno pristavljen in da sesa ter požira mleko. Sicer pa se svetuje, da mamica preizkusi različne položaje pri dojenju.

Drugi dan po porodu postanejo dojke polne in nabrekle. To stanje po nekaj dnevih mine. Ko nastaja mleko, doteka v dojko dodatna kri in limfa. Dojka je zato topla, polna in težka, kar je normalno. Pogosto dojenje bo odpravilo polnost dojke. Če pa postanejo dojke težke, boleče in napete, gre za zastajanje mleka. Pomagate si tako, da pred dojenjem na dojki položite tople obkladke, da jih zmehčate in spodbudite refleks iztekanja (izcejanja) mleka; dobro de tudi topel tuš, ki bo prav tako spodbudil iztekanje mleka; med dojenjem dojko nežno masirajte. S konico prstov s krožnimi gibi premasirajte celotno dojko. Nato masirajte v smeri proti bradavici. Po dojenju zmanjšajte nabreklost dojk s hladnimi obkladki. Lahko uporabite vrečko ledu, zavito v mehko brisačo.

Kako si pomagate pri prvih znakih mastitisa

Mastitis največkrat prizadene matere, ki imajo razpokane in ranjene prsne bradavice ali so izpostavljene stresu. Znaki mastitisa so: nenaden pojav visoke vročine, vroče in pordelo področje na dojki, rdeče proge na dojki, boleča in otekla dojka, zatrdlina dojke v obliki klina, mrzlica, podobna kot se pojavi pri gripi, izjemna utrujenost. Pri mastitisu si pomagamo tako, da se pred dojenjem prizadeto dojko ogreje s toplimi obkladki, nežno masirati prizadeto področje, z dojenjem se nadaljuje na obeh dojkah (tudi na prizadeti), s pogostimi podoji se redno prazni prizadeto dojko, če dojenček prizadete dojke ne izprazni povsem, si je mleko po dojenju potrebno izčrpati. Po dojenju je prva dva dni priporočljivo prizadeto mesto 10-15 min hladiti s hladnimi obkladki. Počitek je zelo zdravilen, v postelji kolikor je le mogoče in pijte veliko tekočine. Mastitis je potrebno zdraviti z antibiotiki, ki ga je potrebno jemati predpisani čas. Nezadostno zdravljen mastitis se lahko ponovi. Dojenja se ne prekinja.

Položaji dojenj

Poznamo različne položaje; leže, napol sede, sede. Pomembno je, da je materi udobno in, da je sproščena in izbere položaj, ki doječemu paru najbolj ustreza.

Položaji pri dojenju

Znaki dobrega sesanja so:

  • Otrokova lička so napeta, na ličkih se ne delajo jamice.
  • Sesaji, potegi so globoki in počasni.
  • Sliši se požiranje.
  • Okoli otrokovih ust se vidi vlaga.
  • Otrok postopoma sprošča roke in dlani.
  • Ko je otrok sit, sam preneha sesati in je videti zadovoljen.
  • Po dojenju pri materi niso prisotne bolečine v dojki ali bradavici.

Zlati standard hranjenja dojenčkov – materino mleko

Od prve zlate ure do polnega dojenja

Zlata prva ura, ko je otrok v kožnem stiku z materjo, je pomembna za vzpostavitev dojenja. Vse kar se zgodi v prvih ura in dneh po porodu ter dobra podpora, ki jo zagotavljajo vsi izvajalci zdravstvenega varstva ima velik vpliv na uspeh dojenja. Največ kar novorojenček potrebuje takoj po rojstvu, mu zagotavlja njegova mati. Zato se za vse zdrave novorojenčke priporoča kožni stik takoj po porodu, vključno do konca prvega podoja. V tem neprekinjenem kožnem stiku, ki izboljša fiziološko stabilnost matere in otroka, materino navezanost na otroka, zaščiti pred negativnimi posledicami ločevanja, omogoča optimalni razvoj možganov, novorojenček prične plezati k dojki.

V prvih 15 – 20 minutah po porodu mirno leži in opazuje materin obraz, če ga takoj dajemo na dojko, je lahko nezainteresiran. Nekje pol ure po rojstvu začne s premikanjem ustnic, se oblizovati, sesati prste in rokice. Nato se okoli 50 minut po rojstvu prične z nogicami odrivati proti dojki, s tem tudi izvaja pritisk na maternico, kar pomaga pri krčenju maternice. Istočasno se z rokicami približuje dojki, se dotika bradavice in dojke, kar pomaga pri izločanju oksitocina pri materi in pri izbočenju bradavice, da se laže prisesa. Plezanje k dojki občasno prekine, da si odpočije.

Tako znotraj prve ure po porodu običajno večina novorojenčkov prične sesati pri prsih. V primeru, da se to ne zgodi v prvih dveh urah po porodu ali če ja mati prejela anestezijo, je novorojenčku potrebno pomagati pri prvem podoju. V tem primeru naj se mamica najprej obrne na zdravstveno osebje. V Sloveniji pa tudi večina porodnišnic nosi naziv Novorojencem prijazna porodnišnica in tako imajo med zdravstvenim osebjem tudi svetovalce za laktacijo in dojenje.

Pogostost in količina hranjenja

Novorojenčki in dojenčki lahko imajo različne vzorce hranjenja. Nekateri se hranijo kratek čas in pogosto, drugi se dojijo dolgo in imajo nekaj urni premor. Dojenčkom se lahko spreminja vzorec hranjen iz dneva v dan ali celo znotraj istega dne. Značilen vzorec hranjenja donošenega zdravega otroka je, da se želi dojiti na eno do tri ure v prvem tednu, lahko pa tudi pogosteje. Ko je nastajanje mleka vzpostavljeno, se dojijo 8 do 12x na dan. Med nekaterimi podoji je lahko daljši čas, lahko pa imajo tudi »sesalni maraton«. Nočno dojenje je pomembno za zagotavljanje zadostne stimulacije za nastajanje mleka ter za zaviranje ovulacije. Dojenčki naj se dojijo vedno, kadar želijo. Tako zadostijo potrebo po hranjenju in pitju ter materino potrebo po praznjenju dojk.

Količina popitega materinega mleka pa se spreminja glede na otrokovo velikost želodčka. Prvi dan po rojstvu je želodček velik kot češnja in popije nekje 5 ml ali eno čajno žličko na obrok. Tretji dan je želodček velik kot oreh in otrok popije cca 20-30 ml na obrok, sedmi do deseti dan pa je velikost želodčka kot jajce in otrok popije 45-60 ml.

Večina otrok začne težo pridobivati kmalu po porodu, če so dobro pristavljeni in pogosto dojeni. Večina otrok po porodu izgublja težo, kar je posledica odstranjevanja dodatne tekočine, ki jo je otrok potreboval v maternici. Novorojenček doseže porodno težo v dveh tednih. Dojenčki podvojijo porodno težo v petih do šestih mesecih ter jo potrojijo ob enem letu. Dojenčki tudi rastejo v dolžino in se jim veča obseg glavice.

Spreminjanje materinega mleka

Materino mleko je zlati standard hranjenja novorojenčkov, dojenčkov in malčkov. Je posebej prilagojeno človeški vrsti in ima izredno uravnoteženost hranil. Spreminja se glede na potrebe otroka po rojstvu in med samim dojenjem (koncentracija maščob v mleku narašča s trajanjem podoja). Kolostrum ali mlezivo je »prvo mleko«, ki ga izločajo mlečne žleze v dojkah od 12. do 16. tedna nosečnosti do prvih dni po porodu. Postopoma se sestava spreminja proti zrelemu mleku. Kolostrum je gelu podobna rumenkasta tekočina, ki je bolj kalorična od zrelega mleka in popolnoma ustreza novorojenčkovim potrebam. Najbolj pomemben pa je zaradi zaščite otroka pred okužbo, saj vsebuje veliko zaščitnih snovi.

O prehodnem mleku govorimo nekje do 13. dneva. O tako imenovanem zrelem ženskem mleku pa govorimo po 14. dneh. Le-to vsebuje skoraj 90 % vode (zato izključno dojen otrok ne potrebuje dodajanja tekočin), 10 % beljakovin, 40 %, ogljikovih hidratov in 50 % maščob.