Atopijski dermatitis

0
1751
Atopijski dermatitis
Atopijski dermatitis

Atopijski dermatitis je značilen predvsem za majhne otrok. Na razvoj dermatitisa vplivajo različni dejavniki, kot so dednost, vplivi okolja, ozračja, prehrane, onesnaženje.

Atopijski dermatitis (AD) je kožna bolezen, ki se pojavlja na obrazu, lasišču, vratu, zapestjih in gležnjih ter v pregibih velikih sklepov. V različnih starostnih obdobjih se pojavlja na različnih predelih kože.

Otroci z AD imajo po besedah Vlaste Dragoš podedovano nagnjenost k alergijskim boleznim, kot so astma, alergijski nahod ali alergijsko vnetje veznic. V koži prirojeno primanjkuje posebnih snovi, ki tvorijo zadostno maščobno zaščitno plast, zato pride do suhe in občutljive kože. Taki otroci imajo pogosteje bakterijske, glivične ali virusne okužbe kože. Preobčutljivi so na hrano ali na druge alergene iz zunanjega okolja (pršica, pelod trav, dreves, živalska dlaka). Otroci z AD v mladosti lahko razvijejo eno od alergijskih bolezni dihal. V letih, ko imajo več dihalnih težav, je koža večinoma zdrava, ko se težave s kožo ponovijo, jih praviloma z dihali nimajo več. Poslabšanje AD povzročajo sočasno prebolevanje infektov, temperaturne spremembe, potenje, oblačila iz neustreznega materiala in čustvena stiska.

Diagnostika atopijskega dermatitisa

Diagnozo postavijo klinično, zato je zelo pomembna natančna anamneza in kliničen pregled. Najpomembnejši del je pregled in ocena kožnih sprememb, ki ga opravi zdravnik dermatolog, ki med pregledom išče in ugotavlja različne možne vzroke poslabšanja AD.

Najpogostejši znaki, simptomi:

  • srbečica,
  • mesto kožnih sprememb (obraz, zunanji deli okončin, vrat, razpoke za ušesi, pregibi zgornjih in spodnjih udov),
  • kronično ponavljanje kožnih sprememb,
  • pozitivna družinska obremenjenost z atopijskimi boleznimi,
  • suha koža.

Bolezenski znaki so lahko omejeni na posamezne predele kože, lahko pa se kadarkoli razširijo po vsem telesu. Potek bolezni je pogosto nepredvidljiv. Nekateri otroci imajo le blago izraženo bolezen, ki sama izzveni, pri drugih poteka kronično z obdobji izboljšanja in poslabšanja. Za vsa starostna obdobja je značilno močno srbenje. Značilne kožne spremembe so neostro omejena, simetrična rdeča žarišča, posuta z mehurčki, ki rosijo. Pojavijo se bunkice, zadebeljene plošče, kraste in luščenje. Vidne so trakaste in s krastami pokrite opraskanine. Pogosto je koža pod mečicami uhljev vneta in razpokana.

Zdravljenje atopijskega dermatitisa

Enotnega recepta za vse bolnike ni. Zdravljenje je prilagojeno posamezniku. »Zdravljenje atopijskega dermatitisa je praviloma z lokalnimi pripravki, kot so mazila, obkladki, negovalne kreme, včasih vsaj delno pomagajo tudi tablete ali sirupi proti srbenju, in z izogibanjem alergenom, « pojasnjuje prim. Boris Kralj, dr. med., specialist dermatovenerolog. Prim. Vlasta Dragoš, dr. med., iz Dermatovenerološke klinike dodaja: »Bolnike s težjim potekom in obsežnimi vnetnimi spremembami zdravimo tudi z drugimi protivnetnimi zdravili. Z zdravilnimi mazili izbruhe bolezni umirimo. Močno vneto in zadebeljeno kožo zdravimo s protivnetnimi učinkovinami – lokalnimi kortikosteroidi. Najpomembnejši ukrep je redna vsakodnevna nega kože z negovalnimi pripravki, ki so primerni za suho in občutljivo kožo.

Vpliv hrane in vdihanih alergenov na atopijski dermatitis

Pri otrocih pogosto ugotovijo preobčutljivost na jajčni beljak, kravje mleko, redkeje tudi na pšenično moko, sojo ali arašide. Otroci, ki imajo dokazano preobčutljivost na jajčni beljak, lahko pozneje razvijejo še preobčutljivost za pršico. Potreben je posvet s pediatrom, ki svetuje ustrezno dieto. Bolniki s težjo obliko bolezni so preobčutljivi za vdihane alergene, kot so pršica, živalska dlaka, pelod trav, plevelov in dreves. Le redkim zadostuje le stroga dietna prehrana in izločitev vseh alergenov za popolno umiritev kožnih sprememb.

Priporočila za nego suhe in občutljive kože

Zelo suho kožo imajo otroci s prirojenimi oblikami »ribje kože« in otroci z ekcemi, ki so bolj dovzetni za škodljive vplive različnih dražečih snovi iz zunanjega okolja, pogosteje obolevajo za bakterijsko, glivično in virusno okužbo kože. Zato je pomembna pravilna dnevna nega. Prim. Vlasta Dragoš, dr. med. pojasnjuje: »Umivanje z milom in vodo je dovoljeno vsak dan, priporočamo umivanje s sindet mili. Pomembno je, da jih dobro izperete s kože in se takoj po umivanju namažete s primerno količino negovalnega mazila.«

Blagodejno in koristno na otroke vplivajo tudi kopeli, ki so primerne le kadar na koži ni znakov vnetja, kot so: rdečina, razpoke, rdeče bunkice, mehurčki, gnoj, kraste. Pred kopeljo otroka stuširajte z mlačno vodo in milom, ki ga temeljito izperite s kože. Kopel v mlačni vodi naj traja 10–20 min, v tem času se vrhnja plast kože primerno navlaži. Kopeli z mlačno vodo dodajte eno od gotovih oljnih kopeli. Otrok naj bo še 10–20 min v kopeli. Takoj po kopeli, v prvih petih minutah, še vlažno kožo namažite z mastno negovalno kremo.

Nasveti za nego/negovanje suhe in občutljive kože

  • Izogibajte se oblekam iz sintetičnih materialov in volne.
  • Operite manjšo količina perila z manj pralnega sredstva.
  • Perilo operite s primernimi pralnimi sredstvi brez belila in mehčalca.
  • Dvignite nivo vode v pralnem stroju, ponovite program izplakovanja.
  • Nova oblačila operite v pralnem stroju in dobro izperite.
  • Izogibajte se stikom kože z dražili iz zunanjega okolja.

Sodelujoči strokovnjaki:

prim. Boris Kralj

http://akd.si/

dr. med., specialist dermatovenerolog

prim. Vlasta Dragoš

http://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki/dermatoveneroloska_klinika

dr. med., specialistka dermatovenerologije,Dermatovenerološka klinika, UKC Ljubljana

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here