Kožni izpuščaji se pojavijo najpogosteje na obrazu in okončinah (pri dojenčkih) oz. ob sklepih, okoli oči, na vratu (pri večjih otrocih).
Atopijski dermatitis (ekcem; v nadaljevanju AD) je pogosta kronična, srbeča, vnetna bolezen kože pri otrocih.
Vzroki
Pri razvoju bolezni igrajo pomembno vlogo dedni faktorji, ki privedejo do motene barierne in obrambne funkcije kože. Posledica je bolj »propustna« in občutljiva koža, kar se kaže z zelo suho, srbečo kožo v kateri prihaja do občasnega pojava vnetja (ekcema). T. i. poslabšanja dermatitisa so sprožena z različnimi dejavniki – okužba, suh zrak (pozimi), praskanje, razrast bakterij, čustven stres, stik z iritanti (npr. kemikalije v milih, »trda« voda), lahko tudi alergeni (pršica, pelodi, hrana). Večkrat sprožilec za poslabšanje ni jasen.
Kje se pojavijo izpuščaji
Kožni izpuščaji se lahko pojavijo kjerkoli, najpogosteje na obrazu in okončinah (pri dojenčkih) oz. ob velikih sklepih, okoli oči, na vratu (pri večjih otrocih). Ko se pojavijo ekcemi, le-ti zelo srbijo. Praskanje stanje le poslabša, vnetje se poveča, lahko se razrastejo bakterije, zato je pomembno zagon čim prej zaustaviti s protivnetnimi zdravilnimi mazili. Tudi tam kjer je koža le suha je lahko prisotno manjše vnetje, ki srbi, zato se otroci praskajo tudi po koži, ki sicer ni videti vneta.
Nega kože
S pogosto in redno nego kože zmanjšamo srbečico, izboljšamo stanje in preprečujemo izbruhe bolezni. Svetuje se mazila, ki jih predpiše zdravnik oz. jih kupite v lekarni. Mazilo naj ne vsebuje dodatkov, kot so parfumi, eterična olja, rastlinski ekstrakti in podobno. Primerna so npr. naslednje mazila: hladilno mazilo, 10 % olivno olje v belobazi, 30 % voda v evcerolu, unguentum emolliens. Na voljo so tudi različna mazila izdelana posebno za zelo suho in občutljivo kožo. Suho kožo je potrebno mazati redno, če je zelo suha tudi večkrat na dan. Za suho kožo so primerne tudi oljne kopeli (najbolje z olivnim oljem), kadar je koža akutno vneta (rdeča) pa antiseptične kopeli. Smiselno se je izogibati stvarem, ki dodatno izsušijo kožo (mila, klorirana voda). Posebej se kupijo tudi mila primerna za AD (sindet milo). Otrokom z AD paše hladen zrak, oblečeni naj bodo v lahka oblačila iz naravnih materialov (npr. bombaž), v sobi kjer spijo naj ne bo prevroče in naj ne bodo preveč pokriti.
Pomoč pri vnetju
Ob pojavu vnetja (ekcema) je najbolje le to čim prej zaustaviti. Prej ko se vneta koža začne mazati s protivnetnim mazilom (ko je vnetje še blago in nerazširjeno) bolje je, saj se tako porabi manjšo količino kreme in prej boste zaustavi poslabšanje. Najbolj učinkovite so kortikosteroidne kreme, na voljo so tudi ne-steroidne protivnetne kreme. Ob začetku ekcema je najbolje uporabiti pristop z manjšanjem količine mazila, npr. 2–4 dni dvakrat na dan, 2–4 dni enkrat na dan, nato dvakrat tedensko do popolne umiritve. V kolikor se vnetje ne pozdravi v 1–2 tednih, se je smiselno posvetovati s pediatrom. Kadar je vnetje zelo razširjeno in trdovratno, zdravljenje predpisujejo dermatologi oz. alergologi/imunologi.
Kadar pride do razrasta bakterij (rumene kraste, gnojni mehurčki, odprte ranice), je potrebno spremembe dodatno namazati z antibiotično kremo, ob razširjenih spremembah je potreben tudi antibiotik v obliki tablet oz. sirupa. V primeru pojava vodenih mehurčkov, je pomemben takojšen posvet s pediatrom, saj gre lahko za okužbo kože s herpes virusom. Norice lahko pri otroku z AD potekajo v težji obliki, včasih je potrebno tudi zdravljenje s protivirusnim zdravilom.
 oz. ob sklepih, okoli oči, na vratu (pri večjih otrocih).){kind=link}