Atopijski dermatitis & alergije pri dojenčkih

0
32
Dermatitis

Dojenčki z AD imajo petkrat večjo verjetnost za razvoj alergije na hrano v primerjavi s tistimi, ki te bolezni nimajo.

Živili, ki najpogosteje povzročata alergijske reakcije pri dojenčkih sta kravje mleko in jajca, pri večjih otrocih tudi arašidi, drevesni oreščki (npr. lešniki, indijski oreščki, orehi, mandlji, pistacija), ribe in morski sadeži. Redkejše so alergije na pšenico, semena in sojo.

Atopijski dermatitis

Največji dejavnik tveganja za razvoj alergije na hrano pri dojenčku je prisotnost atopijskega dermatitisa (AD). Pri AD gre za ponavljajoče se, srbeče kožne ekcematoidne lezije, ki nastanejo kot posledica okvarjene barierne funkcije kože in motenj v imunskem sistemu. AD je pogosto prva manifestacija atopije (genetske nagnjenosti k alergiji) in je hkrati tudi glavni dejavnik tveganja za razvoj alergije na hrano (10–30 % otrok z AD ima pridruženo alergijo na hrano).

Dojenčki z AD imajo petkrat večjo verjetnost za razvoj alergije na hrano v primerjavi s tistimi, ki te bolezni nimajo. Alergeni, ki prehajajo preko kožne bariere so lahko t. i. inhalacijski alergeni (npr. pršica, živalska dlaka, pelodi), pa tudi alergeni iz različne hrane. Delci hrane se nahajajo v okolju (v prahu, na površinah, rokah) in lahko prehajajo skozi okvarjeno kožno bariero, kjer pridejo v kontakt s celicami imunskega sistema.

Ali lahko že v nosečnosti oz. med dojenjem preprečite kasnejše alergije pri otrocih
Ni dokazov, da bi dieta brez omenjene potencialno alergene hrane za nosečnice in doječe mamice zmanjšala pojavnost alergije na hrano pri otroku. Mamicam se zato ne priporoča posebnih diet med nosečnostjo oz. dojenjem v namen preventive alergij. Svetuje se zdrava, uravnotežena prehrana. Tudi trajanje dojenja ne vpliva na pojavnost alergije na hrano pri dojenčku, kakor tudi ne na pojav ostalih alergijskih bolezni. Dieto strokovnjaki svetujejo le doječim mamicam, kadar je dojenček dokazano alergičen na določeno hrano. V tem primeru iz diete izločite dokazan alergen. V večini primerov ni potrebno, da je dieta 100 % striktna, saj je količina prehrambnega alergena, ki prehaja v materino mleko majhna in po navadi pri otroku ne povzroča težav. Večina alergičnih otrok odreagira na hrano šele, ko jo zaužijejo sami (lahko tudi že prvič).

Kdaj uvajati hrano, ki je potencialno alergena

V preteklosti je veljalo, da je smiselno dojenčkom uvajati v prehrano potencialne alergene čim bolj pozno, pravi Anja Koren Jeverica, dr. med., Klinični oddelek za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo, Pediatrična klinika UKC Ljubljana. Vrsto let so tako strokovnjaki svetovali kasnejšo uvedbo alergene hrane, npr. jajce po 1. letu starosti, ribe/arašidi po 3. letu starosti z namenom preprečiti razvoj prehranskih alergij.

Raziskave so kasneje pokazale ravno nasprotno, saj je število otrok z alergijo na hrano v tem času strmo naraščalo. V luči novih spoznanj so leta 2008 spremenili priporočila glede uvajanja alergenih živil v otrokovo prehrano. Z uvajanjem dopolnilne hrane naj se tako uvaja vsa hrana (vključno s kravjim mlekom, jajci, pšenico, arašidi, drevesnimi oreščki, ribami, sojo). To velja za vse otroke, vključno z otroki s povečanim tveganjem za alergijo (npr. tisti, ki imajo atopijski dermatitis, ali če so starši alergiki).

Hipoteza dvojne izpostavitve alergenu

Leta 2008 je bila prvič postavljena t. i. »hipoteza dvojne izpostavitve alergenu«. Po tej teoriji se senzibilizacija (alergija) na hrano razvije s pomočjo izpostavitve alergenu preko okvarjene kože (predvsem pri otrocih z AD), medtem ko se oralna toleranca vzpostavlja preko imunskega sistema v prebavilih. Nekateri omenjajo kot »kritično okno za razvoj tolerance« obdobje ob uvajanju goste hrane, tako se lahko oralna toleranca (ki nastane v imunskem sistemu črevesja) razvije predno se uspe razviti senzibilizacija oz. alergija.

Aktivno vzpodbujanje oralne tolerance

Glede na rezultate študij so raziskovalci začeli proučevati novo hipotezo t. i. »aktivnega vzpodbujanja oralne tolerance«. Številne raziskave so namreč nakazovale, da imajo otroci, ki začnejo uživati potencialno alergeno hrano zgodaj, večjo možnost za razvoj oralne tolerance in s tem manjšo možnost za razvoj alergije. Najbolj prelomni so bili rezultati t. i. LEAP študije, objavljeni leta 2015.*

* Raziskava je proučevala vpliv zgodnjega uvajanja arašidov v dojenčkovo prehrano. V raziskavo so vključili 640 dojenčkov (med 4 in 11 mesecev), ki so imeli zmerno-težjo obliko atopijskega dermatitisa oz. dokazano alergijo na jajce. Staršem v testni skupini dojenčkov so naročili naj otroci redno uživajo arašidovo maslo, medtem, ko so bili otroci v kontrolni skupini na strogi dieti brez arašidov do dopolnjenega 5 leta starosti. Analiza je pokazala, da se je alergija na arašide pojavila pri 3,2 % otrok, ki so arašide uživali in pri kar 17,2 % otrok, ki arašidov niso uživali. Kar pomeni, da je redno uživanje arašidov zmanjšalo tveganje za pojav alergije za kar 81 %. Avtorji so zaključili, da je bilo zgodnje uživanje arašidov zelo učinkovito pri preprečevanju razvoja alergije na arašide in hkrati zelo varno, saj ni bilo nobene težje alergijske reakcije ob uživanju arašidovega masla pri dojenčkih oz. kasneje otrocih.

To je bilo prikazano pri dveh najpogostejših alergenih – jajcu in arašidih. Otroci, ki so začeli jajca oz. arašide jesti zgodaj so imeli bistveno manjšo možnost za razvoj alergije v primerjavi z otroci, ki so prvič jedli omenjena živila šele kasneje v življenju. To predvsem velja za otroke z zmernimi do težjimi oblikami AD. Ti naj čim prej opravijo testiranje za najpogostejše prehrambne alergene (mleko, jajce, arašide) in nato takoj uvajajo omenjena živila v prehrano. V prvih mesecih uvajanja dopolnilne hrane se svetuje 1–2 žlički arašidovega masla 2–3 krat na teden.

 Ob tem se spodbuja, da mamice nadaljujejo z dojenjem čim dlje, npr. tja do 12 meseca.   

 

Tisti z blago obliko AD pred pričetkom uvajanja goste hrane praviloma ne rabijo alergoloških testov. Živila (predvsem potencialni alergeni) naj se uvaja po eno na enkrat, npr. eno na 3–5 dni. Pri dojenčkih s tveganjem za razvoj AD je smiselno, da začnemo najprej z manjšimi količinami, npr. ena žlička skute, manjša količina trdo-kuhanjega rumenjaka, pol žličke arašidovega masla, pol žličke mletih oreščkov. Vsak naslednji obrok pa naj ima vedno večjo količino do količine primerne za starost oz. glede na željo otroka. Potencialne alergene (jajce, arašidi, oreščki, mlečni izdelki) naj se potem uživa kar se da redno, npr. vsako živilo vsaj 2–3x na teden.

Poleg zgodnjega uvajanja alergene hrane je za preprečevanje razvoja alergije pomembna tudi redna nega kože z negovalnimi mazili in zgodnje zdravljenje zagonov dermatitisa. Najboljše je pro-aktivno zdravljene, kožne vnetne lezije namažete takoj ko se pojavijo in ne čakajte, da se vnetje razširi oz. traja dlje časa.

Kasne alergije na hrano
Obstajajo tudi t. i. kasne oblike alergije na hrano med katerimi je najpogostejši t. i. alergijski proktokolitis. Gre za benigno obliko alergije na hrano pri dojenčkih, ki se kažejo z odvajanjem krvavih nitk v blatu. Večinoma gre za dojene otroke in za kasno alergijo na beljakovine kravjega mleka. Ko pri doječi mamici oz. dojenčku izključimo iz prehrane mleko, težave praviloma izzvenijo. Redkeje je potrebno izločiti še drugo hrano (npr. sojo, jajce). Bolezen praviloma izzveni že v parih mesecih, praktično pri vseh do 1 leta starosti.

Sodelujoči strokovnjaki:

Anja Koren Jeverica

https://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki/pediatricna_klinika

dr. med., Klinični oddelek za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana

Prejmite redne uporabne informacije za vašega otroka Brezplačno.

Ni objav za prikaz

NAPIŠITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here