Veliko parov si zaželi ustvariti družino, vzgojiti otroka. V njih se vzbudi občutek, da je čas za otroka. Marsikdaj se partnerja zares počutita pripravljena na otroka, kar pa je včasih res zgolj občutek; njun odnos oziroma onadva sama pa še nista dovolj zrela za otroka. Kdaj lahko govorimo o dovolj zrelih partnerjih, ki so primerni za vzgojo otroka? Kakšne lastnosti imajo taki pari?
Na vsa vprašanja nam je skrbno in izčrpno odgovorila Adela Kelhar, univ. dipl. sociologinja.
“Kako uspeta dva sprejemati drugega, takšnega kot je, je tisto kar omogoča, da je takšna zveza, njuna zveza, najbolj trdna, najbolj osvobajajoča in najbolj osrečujoča.” Prijetna sociologinja je kot najpomembnejšo sposobnost partnerjev izpostavila sprejemanje in ne spreminjanje drugega.
Partnerski odnos mora vedno preiti fazo zaljubljenosti. Kot pravi Adela – ko se gre na zmenek, ko si dva izbirata drug drugega, so to osrečujoča srečanja; takrat človek pokaže samo svoje dobre strani. Ampak, “ko živita skupaj, to življenje pomeni polita voda v kopalnici, brisače so na tleh, drobtine na pultu, to je potem realno življenje. Kako to realno življenje sprejeti, pa je mnogo lažje takrat, ko ugotavljaš, kaj je tisto, kar naju povezuje, kaj je tisto, kar imava skupnega. In ne tisto, v čemer se razlikujeva.” Adela opozarja, da marsikomu partner pade v oči, ker je tako zelo drugačen, potem ta drugačnost lahko postane ovira. Za kvalitetno zakonsko življenje in ustvarjanje družine je še tako pomembno za partnerja, da se vprašata, kaj imata skupnega, kaj drug pri drugemu občudujeta.
Kako izboljšati odnos s partnerjem?
Nobenemu človeku na svetu ni všeč, da bi ga kdorkoli ‘komandiral’, ljudje smo tisti, ki sami odločamo in ne prenesemo nobenega nadzorovanja. Najbolj škodljivi za odnose so kritika, kaznovanje, podkupovanje, sitnarjenje, grožnje … To so oblike vedenja s katerimi odvračamo drugega. Tisto, kar nas povezuje, pa je sprejemanje, spoštovanje, podpora, priznanje in poslušanje, ki je še posebej pomembno. Vse to človeka dviguje in mu daje vrednost. “Če pa nekomu želiš odvzeti vrednost, se še kako od njega oddaljuješ.” Bližina se ustvari takrat, ko vidim vrednost v drugem, ko je ne vidim več, partnerja zapuščam.
Partnerja morata, preden se odločita za otroka, sprejeti drug drugega, v sebi najti vrednost in se spoštovati, pozorna pa morata biti tudi na to, kaj imata skupnega, saj ju to še posebej povezuje. Ne v čem sta različna. Adela Kelhar še posebej opozarja na to, da to, kar o svojem partnerju mislimo, določa uspešnost našega odnosa, saj so misli tiste, ki povzročijo čustva. Pozitiven pogled na partnerja vzbuja v nas pozitivna čustva in izboljšuje odnos. Ko partnerja to dosežeta, sta sposobna tak odnos prenesti tudi na otroka. Tako mu nudita karseda prijetno družinsko življenje.
