Številne raziskave kažejo, da otroci, ki jih vzgajajo v sovražnem in agresivnem ozračju, razvijejo vedenjske in čustvene težave. Ni primerno ostati skupaj zaradi otrok, razen če se starši spoprimejo s svojimi čustvenimi težavami, tako da je odločitev, da ostanejo skupaj, obenem začetek bolj zdravega in boljšega odnosa. To, da partnerja ostaneta skupaj, je lahko nadvse destruktivno, saj otroci potem postanejo v določeni meri odgovorni za to, da starši vztrajajo v razmerju, ki je krivo, da so vsi v družini nesrečni.
Če razmerja dolgoročno ni več mogoče popraviti, tako da je ločitev zares edina možnost, se je treba raziti odgovorno in prijateljsko. Bistveno je, da otroci nimajo niti najmanjšega občutka, da so imeli karkoli pri tem, in da nobena sovražnost v zvezi z ločitvijo ne poteka prek njihovih hrbtov.
Otrokom, ki živijo pri ločenih starših, ki so kot posamezniki notranje bolj zadovoljni in še naprej skupaj ljubeče vzgajajo otroke, ker so zanje njihovi interesi poglavitni, se godi bolje kot otrokom, ki živijo v družini z napetim in sovražnim ozračjem, kjer so starši zaradi njih ostali skupaj.
Ko se par razide, je zelo pomembno, da sta deležna pomoči ali podpore, da lahko pretehtata, kako razhajanje vpliva na njune otroke in kako lahko morebitne sovražnosti in napetosti, povezane z ločitvijo, potekajo preko otrok. Centri za družinsko mediacijo lahko omogočijo ločitev, pa tudi pomagajo ločenim staršem, da se sporazumejo o usklajeni skupni vzgoji otrok.
