S samostojnim hranjenjem se pri otroku razvija motorika. Preberite o 3 elementih grajenja samostojnosti pri hranjenju. Najprej motorika ust in jezika, nato motorika rok. Ta se razvija že v maternici, po rojstvu se ob stiku z okolico razvija še hitreje in intenzivnejše, zato je pomembno, da otrok lahko neovirano, a varno raziskuje svojo okolico in sebe.
Motorika ust in jezika se najoptimalnejše razvijata, če je otrok dojen. Med dojenjem in hranjenjem se z otrokom čim več pogovarjajte, mu berite, pojte. Na ta način ga učite govora, posledično se bo že zelo zgodaj začel oglašati in čebljati. Pomembno je, da ga poslušate in vzpodbujate, ob enem pa z njim vzpostavite očesni stik. Da se lahko neovirano dotika okolice, matere in sebe, mora imeti proste roke, zato mu jih redno umivajte in poskrbite, da bodo predmeti, ki jih prijema, čisti, saj jih otroci pogosto nosijo v usta.
Kdaj ponuditi kozarec pri hranjenju
Za motoriko rok in prstov poskrbite tako, da otroka ne pitate in v njegov ritual prehranjevanja uvedete kozarec in žličko. Kozarec lahko otroku ponudite takoj, ko ga lahko prime, torej okoli 4. meseca. Takrat naj bo kozarec prazen, okoli 6. meseca že lahko vanj nalijete vodo ali doma kuhan nasladkan čaj, da bo poskušal piti sam.
Kdaj ponuditi žličko pri hranjenju
Žličko otroku ponudite okrog 4. meseca, a jo bo verjetno uporabljal za igranje, jo nesel v usta. Pri 6. mesecih, ko začnete uvajati ostalo hrano, pa bo žličko že poznal in lahko z njo, v začetku z vašo pomočjo, tudi jedel. Žlička naj bo manjša, vendar ne premajhna. Lahko je kovinska ali plastična, ker se ne more preveč segreti. Vso hrano, ki ni tekoča, naj je z rokami. Meso, zelenjavo, žitarice in sadje lahko je z rokami, v obliki primernih koščkov. Odsvetuje se prekomerno pasiranje hrane, da lahko otrok hrano spoznava v njeni pravi obliki, barvi, vonju in okusu.
Samostojnost v stolčku za hranjenje
Otroku samostojnost pri hranjenju omogočite tako, da ga posedete v stolček za hranjenje. To lahko storite okoli 6. meseca starosti, ko lahko že sam sedi in ko je čas za uvajanje goste hrane. Stolček naj bo predvsem varen z ustrezno zaščito pred padcem in zdrsom, z oporo za hrbet, roke in noge ter z nameščeno mizico oz. pladnjem, s katerega lahko otrok je ali se igra. Pomembno je tudi, da je stolček prilagodljiv, torej da z otrokom »raste«. Ko je otrok dovolj zrel, da lahko sam varno spleza na svoj stol in z njega, lahko odstranite zaščite pred padcem in zdrsom. Otrok bo tak stol uporabljal še več let. Sj je sedalo dovolj visoko, da lahko normalno doseže mizo, nanj pa spleza po stopničkah. Šele, ko je otrok dovolj visok, lahko udobno sedi za mizo na običajnem stolu. To je pri približno 150 centimetrih višine.
Prehod na družinsko prehrano
V 10. mesecu dojenčkove starosti preidite na prilagojeno družinsko prehrano in postopoma uvedite vse glavne obroke ter 2 malici. Ponoči pa ga do 2 let ali več lahko še naprej dojite. Tudi dojenje kot dodatek obrokom, katerih je otrok manj zaužil, je dobrodošlo. Ob dopolnjenem 1. letu starosti je otrok sposoben uživati običajno družinsko hrano. Če je le-ta zdrava, raznolika, sveža, doma pripravljena in pridelana čim bližje doma. Upoštevajte higieno prehranjevanja, ne samo higieno pri pripravi obrokov, temveč tudi čas in prostor. Obroki naj bodo redni, približno ob enakem času dneva, na primernem mestu. Se pravi za jedilno mizo, kjer se zberejo po možnosti vsi družinski člani (kadar je to le mogoče). Skupni obroki namreč dokazano varovalno delujejo na dobro funkcioniranje družine kot celote in vseh posameznih družinskih članov.
