V začetku leta 2011 je bilo v Sloveniji 567.347 družin; v povprečju so bile tričlanske, v vseh skupaj pa je živelo 81 % prebivalcev. Družin z otroki, mlajšimi od 18 let, je bilo 180.000. Največje finančne težave imajo enostarševske družine. Praznovanje dneva družin je uvedla Generalna skupščina Združenih narodov leta 1993 z resolucijo št. 47/237, s katero je razglasila 15. maj za mednarodni dan družin. Geslo letošnjega mednarodnega dneva družin je: Spodbujanje družbenega vključevanja in medgeneracijske solidarnosti.
Po podatkih iz registrskega popisa prebivalstva je bilo v začetku leta 2011 sobivanje staršev (enega ali obeh) in otrok še vedno najpogostejša oblika družinskega življenja v Sloveniji, saj je v taki obliki družinske skupnosti živelo 55 % prebivalcev. 11 % prebivalcev je živelo v paru z zakoncem ali zunajzakonskim partnerjem. To so bili večinoma pari, katerih otroci so se iz svoje prvotne družine že odselili; samo 15 % žensk v teh parih namreč ni ali še ni rodilo (polovica teh žensk je bila mlajša od 35 let, torej v starosti, ko je še precejšnja verjetnost, da bodo rodile).
Skoraj 300.000 prebivalcev (15 %) pozna zapletene medgeneracijske odnose iz svojih vsakodnevnih izkušenj, saj prebivajo v družinskih gospodinjstvih, v katerih je vsaj en član pripadnik prve generacije in vsaj en član pripadnik tretje ali celo četrte generacije. Gospodinjstev s pripadniki vseh štirih zaporednih generacij je v Sloveniji sicer 1.186, v njih pa živi 7.700 prebivalcev. T. i. trigeneracijska gospodinjstva najpogosteje sestavljajo stari starši in sin/hči z zakoncem in otrokom (otroki). Precej pogosta oblika trigeneracijskega gospodinjstva je tudi gospodinjstvo, v katerem živi poleg staršev in njihove družine še enostarševska družina (ki jo sestavljajo sin/hči in njegov/njen otrok/otroci).
Vir: Statistični urad Republike Slovenije
